Božo vas vse lepo pozdravlja in je dovolil, da v njegovi temi objavim par slikic naše prostoživečke Zvezdice
On je sicer ne pozna, jo pa voha, ko pridemo domov iz vikenda.
Najprej lepi pozdrav od spogledljivega gospodiča
Tako, tole je naša mini želvica Zvezdica v vsej svoji lepoti
Takole se stiska k nam, ko jo pridemo obiskat in nahranit (na 2-3 dni, saj je vikend oddaljen 10 km od doma fantovih staršev, pomaga pa cela družina
).
Videodokaz:
http://www.youtube.com/watch?v=IiMBIkSJZT0Njena zgodbica je taka: pred dobre pol leta naju je samo od daleč gledala, nato sem se ji vsakič lahko malo bolj približala. Čez nekaj časa pa se je odločila, da ji je ob hišici v gozdu najlepše in je ostala tu. Od takrat se ne premakne stran, vedno je v bližini. Uspela je osvojiti vsa srca, tudi taka, ki še niso bila nikoli osvojena
Oče mojega fanta ji je naredil pravo hišico, ki je dobo izolirana, da ji ne bo (pre)mraz pozimi. Prejšnji teden smo jo na lastne stroške sterilizirali, saj smo se bali, da če bi jo peljali v zavetišče, je ne bi nazaj dobili. Sterilizacija je bila kar naporna za vse, saj lubika mala ni bila nikoli v zaprtem prostoru in je ves časa jokala ter stala pred vrati
Tudi trakulje smo se mogli znebiti in upam, da vsi ostali zajedalci s pomočjo farmacije, ostanejo daleč stran
Je pa naša Zvezdica tudi odlična lovka. Enkrat naju je na smrt prestrašila. Bila sva na vikendu in zgodaj zjutraj me zbudi čuden ropot, slišalo se je, kot da naju nekdo ropa
Zbudim Matica in on sliši enako
Šit!!!! Vsa prestrašena prideva iz splanice z neko metlo v roki, ker zvenelo je, da je nekdo v kuhinji. Pa ni bilo nikogar. Šit! Kam je šel. Midva sva na zelo odročnem kraju in lahko kričiva kolikor hočeva, pa ne bo noben prišel. Po nekaj minutnem iskanju roparja, odpreva vhodna vrata in tam naju čaka vsa premočena Zvezdica z mrtvim polhom v gobčku. In naju gleda:'Prinesla sem vama zajtrk, vidva pa nič!?
In roparja seveda ni bilo, za ves ropot je bila kriva Zvezdica, ki je polha po strehi lovila
Bogi mali polhec
Še fotodokaz: