ATLAS in druščina
Objavljeno: 01 Jan 2014, 14:00
Atlas je pes, o katerem nas je obvestilo Društvo za zaščito živali Koroške, saj so v njihovih koncih našli tole:
Atlas je seveda po regelcih šel v zavetišče, odkoder smo ga prevzeli v svoje okrilje.
Takole prestrašen se je parkiral sredi dnevne sobe prvi dan in mu ni bilo čisto nič jasno
Takole je o njegovi zgodbi zapisala punca, ki je imela ogromno pri tem, da je Atlas danes kjer je :
"Atlas je kuža z zelo žalostno zgodbo. Dneve, mesece ali pa mogoče kar celo njegovo življenje je bil privezan na kratki jekleni verigi, brez zavetja, hrane in vode. Njegovo trpljenje so gledali sosedje in tudi mimoidoči, vendar nihče ni storil ničesar. Nihče ni prijavil zanemarjenja in mučenja. Rajši so se obrnili stran kot, da sploh ni živo bitje. Po dolgem času bede je končno prišel dan, ko je nekdo ukrepal. To je bila prijazna gospa iz Karitasa, ki je njegovemu lastniku prinesla paket. Njegov bivši lastnik je prav tako živel v neprimernih razmerah, vendar to ni izgovor, da lahko kaj takšnega storiš živemu bitju. Če ni mogel skrbeti zanj, bi moral poiskati pomoč, ne pa, da gleda kako hira in trpi. Kaj se je zgodilo z lastnikom ne vem. Vem pa, da bo tudi on slej kot prej plačal za svoje grehe.
Gospa je naredila prijavo in tako so se na DPMŽ Koroška takoj odzvali. Šli so pogledati v kakšnem stanju je kuža. Prizor je bil grozljiv in sledila je prijava na Vurs. Kužka so odpeljali v zavetišče Zonzani.
Ko sem videla objavo o njem sem jokala kot dež, odločila sem se ukrepati in mu poiskati začasni dom. Takoj sem stopila v akcijo. Klicala sem na DPMŽ Koroška in poizvedovala kaj in kako je bilo. Bilo so prijazni in mi povedali potek odvzema. Ni bilo zapletov, saj je bil kuža zelo prijazen. Opravila sem še nekaj klicev, iskala dom in molila, da ga čim prej najdem. Tako sem se spomnila na Društvo Lajka. Kot že veste so v tem društvu čudoviti ljudje in vedela sem, da se lahko obrnem na njih. Po pogovoru z gospo Melito sva sklenili, da bo Atlas pri njih začasno nastanjen. Jaz pa sem veselo težila Zonzaniju in imela kontrolo.
Povedali so mi, da je hvala bogu njegovo zdravstveno stanje stabilno in, da predvsem potrebuje hrano. Ves čas je iskal bližino človeka. Nežen dotik. Ljubezen. Zanj je zavetišče predstavljalo nekaj lepega, saj drugačnega doma ni poznal. Poznal je le bedo in trpljenje. Malo so ga postavili na noge, vendar verjamem, da bi lahko v enem mesecu storili več. Nekje dvakrat tedensko sem jih klicala in preverjala stanje. Želela sem jim dati vedeti, da so pod drobnogledom. Vseeno niso storili vsega kot bi morali. Povedala sem jim, da ga naj družijo z ostalimi kužki, saj bo v novem domu živel tudi z drugimi živalicami. Tega niso storili. Niso želeli. Revček je bil skoz sam.
Komaj sem čakala, da pride tisti dan ko bo končno šel na boljše.
V sredo 9.11.2011 so odšli ponj. Kljub temu, da žal nisem bila zraven sem bila nervozna in presrečna hkrati. Dobila sem klic, da je Atlas na poti domov, da je velik, predvsem pa zelo prijazen in ljubezniv kuža. Malo nas je bilo strah kako se bo razumel z ostalimi živalicami, vendar se je hvala bogu vse dobro izšlo. V novem domu je spoznal nove prijatelje, spoznal je, da je resnično lahko človeška roka nežna. Spoznal je, da se lahko tudi igra, uživa in, da je lahko življenje lepše. Njegova zgodba še ni končana. Vsekakor pa je sedaj na lepši poti življenja. Čaka ga še dolgo okrevanje in ko bo pripravljen, bo odšel v novi ljubeči, varen in stalen dom.
Tu se moja zgodba o njem konča. Od sedaj naprej vas bo o njem obveščalo Društvo Lajka.
Se pa želim še iskreno zahvaliti gospe Meliti in njeni družini, ki so nesebično priskočili na pomoč in ga sprejeli v svoj dom. Hvala, ker ste tako čudoviti in vam ni vseeno!
Objem, Renata"
To je bil pes, ki je bil tako prestrašen, da je skakal v ljudi, pse, psice, mačke, ni važno samo, da se je premikalo. Dolgo časa in truda smo vložili vanj in počasi je postajal vedno bolj zaupljiv, počasi je verjetno začel verjeti, da bo vsak dan (večkratdnevno) dobil hrano, vodo, igrače mu itak niso bile jasne, za nas je bil nekako tak občutek kot da bi imeli doma 30kg nevzgojenega mladiča. Hitro smo ugotovili, da se zelo hitro uči in počasi smo napredovali do te mere, da je začel sprejemati psice, psi so bili še malo delikatni, a ko smo ga še kastrirali, je počasi nehal težiti in se začel orientirati na druge, lepše stvari v življenju kot je recimo ŽOOOOOGICA
VIDEO Atlas in pasji park
Atlas se je pri nas srečal z dvema dihurjema, podgano, morskim prašičkom in počasi smo ga naučili, da noben od teh ni hrana, ampak se to pusti pri miru in začeli smo živeti v harmoniji..
.. okoli Božiča smo ga oddali na probo "super" kinologu in strokovnjaku, ki ga je še isti dan, čeprav smo se zmenili drugače spustil z vrvice in Atlas je pobegnil, "gospod" nas niti obvestil ni, da Atlasa več nima, povedal je, ko smo ga naslednji dan poklicali, iskali smo ga kot zmešani, Atlasa ni bilo nikjer, polepili smo ulice, objavili na fbju in drugih medijih, ko nas je, ko smo bili že čisto obupani, poklicala gospodična, ki ji bomo hvaležni za vedno, da se skriva pod grmovjem ob železniški postaji, a če je želela k njemu je pobegnil, v trenutku smo bili tam in na smrt prestrašenega Atlasa lovii po tirih, ko mu je naenkrat kliknilo kdo smo in je prišibal s tako hitrostjo, da nas je prevrnil po tleh .
Spet smo bili skupaj in počasi začeli ugotavljat, da nekako "čudno" drži glavo, kakšen mesec kasneje so se začeli pojavljati neki čudni nepojasnjeni "napadi", kjer ga noge niso več ubogalem oči pa so mu trzale levo-desno, seveda smo ga odpeljali k veterinarju, ki je ugotovil med drugim, da ima zamaknjen ledveni in križni del hrbtenice, drugega pa se z rtgjem ni ugotovilo.. Ker so se napadi pojavljali na vsak drug dan skoraj, smo se odločili, da ga odpeljemo na CT v Avstrijo (kjer so veliko prijaznejše cene kot pri nas). Tam so ugotovili, da ima poleg vsega še možganski tumor in to tak (seveda baksuzni kot smo), ki ga še niso videli. V bistvu se je na CTju videla "kroglica" točno v centru malih možgan, konsistence kosti. Šok in žalost, a obenem upanje, da morda ni vse tako črno in da bo dokler bo.. Ponavljali smo CT, da smo ugotovili kako hitro raste in medtem se je povečala zadeva za 1mm, vse skupaj je velika cca 8mm, kar je kot frnikula recimo. Atlas razen tega, da je gluh ne eno uho, posledic tega zaenkrat še ne kaže, on je energičen in poln življenja .
Atlas obožuje vodo..
.. če je v kombinaciji s kongom pa še toliko bolje
Obožuje sneg..
VIDEO sneg
Obožuje svoje prijatelje..
Obožuje spanje (kjerkoli)
Tako tole sta nahitro strnjeni 2 leti našega skupnega življenja . Se še javimo .
Atlas je seveda po regelcih šel v zavetišče, odkoder smo ga prevzeli v svoje okrilje.
Takole prestrašen se je parkiral sredi dnevne sobe prvi dan in mu ni bilo čisto nič jasno
Takole je o njegovi zgodbi zapisala punca, ki je imela ogromno pri tem, da je Atlas danes kjer je :
"Atlas je kuža z zelo žalostno zgodbo. Dneve, mesece ali pa mogoče kar celo njegovo življenje je bil privezan na kratki jekleni verigi, brez zavetja, hrane in vode. Njegovo trpljenje so gledali sosedje in tudi mimoidoči, vendar nihče ni storil ničesar. Nihče ni prijavil zanemarjenja in mučenja. Rajši so se obrnili stran kot, da sploh ni živo bitje. Po dolgem času bede je končno prišel dan, ko je nekdo ukrepal. To je bila prijazna gospa iz Karitasa, ki je njegovemu lastniku prinesla paket. Njegov bivši lastnik je prav tako živel v neprimernih razmerah, vendar to ni izgovor, da lahko kaj takšnega storiš živemu bitju. Če ni mogel skrbeti zanj, bi moral poiskati pomoč, ne pa, da gleda kako hira in trpi. Kaj se je zgodilo z lastnikom ne vem. Vem pa, da bo tudi on slej kot prej plačal za svoje grehe.
Gospa je naredila prijavo in tako so se na DPMŽ Koroška takoj odzvali. Šli so pogledati v kakšnem stanju je kuža. Prizor je bil grozljiv in sledila je prijava na Vurs. Kužka so odpeljali v zavetišče Zonzani.
Ko sem videla objavo o njem sem jokala kot dež, odločila sem se ukrepati in mu poiskati začasni dom. Takoj sem stopila v akcijo. Klicala sem na DPMŽ Koroška in poizvedovala kaj in kako je bilo. Bilo so prijazni in mi povedali potek odvzema. Ni bilo zapletov, saj je bil kuža zelo prijazen. Opravila sem še nekaj klicev, iskala dom in molila, da ga čim prej najdem. Tako sem se spomnila na Društvo Lajka. Kot že veste so v tem društvu čudoviti ljudje in vedela sem, da se lahko obrnem na njih. Po pogovoru z gospo Melito sva sklenili, da bo Atlas pri njih začasno nastanjen. Jaz pa sem veselo težila Zonzaniju in imela kontrolo.
Povedali so mi, da je hvala bogu njegovo zdravstveno stanje stabilno in, da predvsem potrebuje hrano. Ves čas je iskal bližino človeka. Nežen dotik. Ljubezen. Zanj je zavetišče predstavljalo nekaj lepega, saj drugačnega doma ni poznal. Poznal je le bedo in trpljenje. Malo so ga postavili na noge, vendar verjamem, da bi lahko v enem mesecu storili več. Nekje dvakrat tedensko sem jih klicala in preverjala stanje. Želela sem jim dati vedeti, da so pod drobnogledom. Vseeno niso storili vsega kot bi morali. Povedala sem jim, da ga naj družijo z ostalimi kužki, saj bo v novem domu živel tudi z drugimi živalicami. Tega niso storili. Niso želeli. Revček je bil skoz sam.
Komaj sem čakala, da pride tisti dan ko bo končno šel na boljše.
V sredo 9.11.2011 so odšli ponj. Kljub temu, da žal nisem bila zraven sem bila nervozna in presrečna hkrati. Dobila sem klic, da je Atlas na poti domov, da je velik, predvsem pa zelo prijazen in ljubezniv kuža. Malo nas je bilo strah kako se bo razumel z ostalimi živalicami, vendar se je hvala bogu vse dobro izšlo. V novem domu je spoznal nove prijatelje, spoznal je, da je resnično lahko človeška roka nežna. Spoznal je, da se lahko tudi igra, uživa in, da je lahko življenje lepše. Njegova zgodba še ni končana. Vsekakor pa je sedaj na lepši poti življenja. Čaka ga še dolgo okrevanje in ko bo pripravljen, bo odšel v novi ljubeči, varen in stalen dom.
Tu se moja zgodba o njem konča. Od sedaj naprej vas bo o njem obveščalo Društvo Lajka.
Se pa želim še iskreno zahvaliti gospe Meliti in njeni družini, ki so nesebično priskočili na pomoč in ga sprejeli v svoj dom. Hvala, ker ste tako čudoviti in vam ni vseeno!
Objem, Renata"
To je bil pes, ki je bil tako prestrašen, da je skakal v ljudi, pse, psice, mačke, ni važno samo, da se je premikalo. Dolgo časa in truda smo vložili vanj in počasi je postajal vedno bolj zaupljiv, počasi je verjetno začel verjeti, da bo vsak dan (večkratdnevno) dobil hrano, vodo, igrače mu itak niso bile jasne, za nas je bil nekako tak občutek kot da bi imeli doma 30kg nevzgojenega mladiča. Hitro smo ugotovili, da se zelo hitro uči in počasi smo napredovali do te mere, da je začel sprejemati psice, psi so bili še malo delikatni, a ko smo ga še kastrirali, je počasi nehal težiti in se začel orientirati na druge, lepše stvari v življenju kot je recimo ŽOOOOOGICA
VIDEO Atlas in pasji park
Atlas se je pri nas srečal z dvema dihurjema, podgano, morskim prašičkom in počasi smo ga naučili, da noben od teh ni hrana, ampak se to pusti pri miru in začeli smo živeti v harmoniji..
.. okoli Božiča smo ga oddali na probo "super" kinologu in strokovnjaku, ki ga je še isti dan, čeprav smo se zmenili drugače spustil z vrvice in Atlas je pobegnil, "gospod" nas niti obvestil ni, da Atlasa več nima, povedal je, ko smo ga naslednji dan poklicali, iskali smo ga kot zmešani, Atlasa ni bilo nikjer, polepili smo ulice, objavili na fbju in drugih medijih, ko nas je, ko smo bili že čisto obupani, poklicala gospodična, ki ji bomo hvaležni za vedno, da se skriva pod grmovjem ob železniški postaji, a če je želela k njemu je pobegnil, v trenutku smo bili tam in na smrt prestrašenega Atlasa lovii po tirih, ko mu je naenkrat kliknilo kdo smo in je prišibal s tako hitrostjo, da nas je prevrnil po tleh .
Spet smo bili skupaj in počasi začeli ugotavljat, da nekako "čudno" drži glavo, kakšen mesec kasneje so se začeli pojavljati neki čudni nepojasnjeni "napadi", kjer ga noge niso več ubogalem oči pa so mu trzale levo-desno, seveda smo ga odpeljali k veterinarju, ki je ugotovil med drugim, da ima zamaknjen ledveni in križni del hrbtenice, drugega pa se z rtgjem ni ugotovilo.. Ker so se napadi pojavljali na vsak drug dan skoraj, smo se odločili, da ga odpeljemo na CT v Avstrijo (kjer so veliko prijaznejše cene kot pri nas). Tam so ugotovili, da ima poleg vsega še možganski tumor in to tak (seveda baksuzni kot smo), ki ga še niso videli. V bistvu se je na CTju videla "kroglica" točno v centru malih možgan, konsistence kosti. Šok in žalost, a obenem upanje, da morda ni vse tako črno in da bo dokler bo.. Ponavljali smo CT, da smo ugotovili kako hitro raste in medtem se je povečala zadeva za 1mm, vse skupaj je velika cca 8mm, kar je kot frnikula recimo. Atlas razen tega, da je gluh ne eno uho, posledic tega zaenkrat še ne kaže, on je energičen in poln življenja .
Atlas obožuje vodo..
.. če je v kombinaciji s kongom pa še toliko bolje
Obožuje sneg..
VIDEO sneg
Obožuje svoje prijatelje..
Obožuje spanje (kjerkoli)
Tako tole sta nahitro strnjeni 2 leti našega skupnega življenja . Se še javimo .