Cel dan sva bila zaposlena z delom. Končno je vsega konec in si samo želiš stisniti svoje zverinice. Stopiš v sobo, pogledaš v kletko in...nič...nobenega pogleda, nobenega navdušenja za hrano...samo ležala si v kletki. Prešini te občutek, da si v brezčasnem prostoru in da to ni res - da so to sanje. Ne, to je res.
Naša mala Zokica je k nama prišla kot Zoki. Bila je en majhen puhek in prisrčna, da dol padeš
Spoznala je prijatelja Pujsa, s katerim sta na svojem ograjenem vrtu gledala TV
Kasneje je prišel še Monty, ki je bil pa itak njen ljubček Vedno je priskakljala do njega, mu nastavila čelo in želela, da jo liže po glavi. http://www.youtube.com/watch?v=CsvD-sBbbEQ Bila sta nerazdružljiva
Poleti si bila tukaj na vasi prava atrakcija. Vsi so samo gledali, kako poziraš tukaj po vrtu s svojim ponosom in rdečim povodcom s srčki (takrat si bila še Zoki tako, da je tole s srčki smešno)
Spoznala si tudi veliko začasnikov, kateri pa niso mogli nadomestiti tvojega Montyja, kaj ne? http://www.youtube.com/watch?v=lhPL3muFHf8
Letos si odšla še na kastracijo in nas zelo presenetila, ko sva morala plačati sterelizacijo
Znala si biti prijazna, crkljiva, sladkosneda,...tečna za dol past, butala s tacami, brundala kot kakšen velik muškarac, ponoči nas zbujala s tvojim norim roštanjem in ropotanjem...in ja, vse to bomo pogrešali. Sovražim misel, da ti danes ne bom mogel dati semenčkov, sovražim misel, da mi danes ne boš zabrundala vsa jezna, sovražim, da te ni!
Ob tej priložnosti bi se še enkrat zahvalili veterini Bubi, ker ste se izkazali tudi v teh težkih trenutkih in pokazali kako dobrosrčni ste.
Pogrešamo te in res si bila velik del nas in naš "tečn" srček! Želiva se ti zahvaliti za vso tvojo tečnobo, ljubeznivost, nežnost in za vse tvoje vragolije. Hvala ti Zokica...
Draga mala Zokica nas je zapustila 12. 2. 2014 in odšla na nebo k zvezdicam. Nikoli te nebomo pozabili in ostala boš zavedno v naših srcih.
Hvala ti za vse!