Tvoj lajež sem preveč dolgo poslušala, kako je prosil dolgo v noč, da bi se debele riti iz hiše, v kateri so živeli tvoji "skrbniki" premaknile in ti dale jesti. Pozabljena. Od vseh. Sem celo slišala, da če pes ni bil nikdar na sprehodu itak ne ve kako je na sprehodu (kakšen beden izgovor za ne ukrepanje)...ti pa si gledala, kako smo hodili mimo. In gledala. Dolgo. Pred leti sem postala pozorna nate, celo slišala sem, da so prijavili tvoje "skrbnike" in je res izgledalo, da je bolje. Pa ni bilo. Dokončno mi je počil film in sem prijavila te brezvestneže. Na žalost prepozno. Inšpektorica je sporočila, da si bila zaradi bolezni uspavana. Po eni strani si mislim, še dobro, vsaj trpela ne boš več po drugi strani pa me je sram, da mi ni počil film že prej. Te imam rada čeprav, se poznava samo iz tistih bežnih minut, ko sem stala pred tvojo ograjo in ti govorila, da bo bolje, da se bom bolj potrudila in odhajala stran besna in jezna. Pozdravi vse "moje" tam gori in tvoja smrt ne bo zaman. To ti obljubim. Na tvoje mesto ne bo prišel nov revež. Tudi to ti obljubim.