S Polčijem sva imela danes hudo noč, a na žalost ne hudo dobro, ampak hudo zanič. Včeraj je imel malce mehkejše blato pa smo si rekli dobro, mogoče je kaj malega staknil (kakšen virus) pa saj bo že minilo, dali smo linex in oglje, potem pa je zvečer zavračal tako hrano kot vodo, kar smo povezali s slabim počutjem, ponoči pa je udarila katastrofa. Ven sva hodila na vsako uro, blato pa je imel (in na žalost še vedno ima) čisto tekoče, revež je čisto iz sebe, ker mu nikakor ni jasno kaj se mu dogaja in me gleda še bolj žalostno kot ponavadi. Ponoči smo prali vso posteljnino in deke, na katerih leži, obešali in hodili ven :(. Seveda smo bili pri veterinarju še pred odprtjem, kjer je dobil zadeve za pomiritev slabosti, antibiotike, vitamine in vso potrebno podporo in strogo dieto, vročine nima, pregledali smo tudi kri, ko smo bili ravno tam in razen nižjega (ampak nikakor kritičnega) hematokrita je vse ok (vsaj to!). Malo na dolgo sem napisala vso kalvarijo, če se še kdo sreča slučajno kdaj s tem.
Da pa pohvalim še mala dva črna štruklja, Luki in Mačo sta bila ob vsem tem vstajanju, ropotanju, pranju, brisanju tako pridna, da ju ne morem prehvalit. Niti 1x nista vstala in težila, ampak sta samo šla jest, pit in to je bilo to, zjutraj ni bilo nobene luže in nobenega kakca.. pridne žabe, kar vedela sta, da nekaj ni ok
.
Tako, Polo bi potreboval malo pozitivne energije
Homo homini lupus est.