LARA

Tukaj se lahko poslovite od svojega prijatelja

LARA

OdgovorNapisal/-a motherwolf » 06 Dec 2013, 13:57

Bilo je pred dvemi leti, ko je doletelo tudi nas. Naša Lara je bila nemška ovčarka, ki je z nami preživela skoraj 13 let. Bila je posebna, bila je čista ljubezen.Bila je darilo...že ob rojstvu namenjena meni...Res je da sem vedno imela pse, a sem si vedno želela nemškega ovčarja pa je naneslo, da je prišla k hiši druga živalca, mucek ali pasji mešanček, ribice, zajček...miške itd, pa je moja želja vedno ostajala le ....želja. Do tistega leta, ko je umrla moja zlata mami...v globokem žalovanju je bilo, ko je moj brat prinesel nekaj denarja z besedami...."vem da nimaš, Božič je....tako bi želela naša mami" in mi je dal denar. Tisti denar sem spravila, ker mi je bil svetinja...od Božiča do....spomladi, ko sem videla oglas "prodamo mlade ovčarje" In sem jih šla gledat....seveda z denarjem, ki mi jih je poslala moja zlata mami skozi roke mojega bratca.... Domov sem prinesla LARO. Še vedno jo vidim bila je najmanjša v leglu, a je bila kot mali medvedek. Vzreditelj se je je želel znebiti, ker...nimam pojma zakaj. Zdela se mu je zanič. Vsi bratci in sestrice so tekali okoli ona pa je slonela naslonjena na drvarnico in me gledala...to je potem delala celo življenje. Nekam se je naslonila in umirjeno gledala okoli. In se smilila sama sebi .Dvignila sem to kosmato bitje in čutila svoje Božično darilo, kupljeno spomladi, in mojo mami in njene besede...."to je tvoja življenjska želja, tvoj nemški ovčar"......in stisnila sem jo k sebi za trinajst let......Čutila sem utrip njenega srčka in malo bitje je bilo moje..Težko je strniti vse kar smo doživeli z njo...Bila je naš dar in hvaležna sem da sem jo imela. Pri slikanju kolkov so mi povedali, da ima psička kolke zanič in da bo pri nekaj letih hroma in nepokretna...pa smo si rekli bo dokler bo. Olajšajmo ji življenje, Sterilizacija in pa vpis v reševalne vrste in je začela, delati, mišice so se krepile, kondicija je narasla in Lara je delala in iskala pogrešane oseba do pozne starosti. Pri 11 letih je na svojo željo še vedno včasih mlajšim pokazala kako se dela, kako se gre po lestvi .....Vmes pa življenje z našo Larico, naši pohodi, pozimi sanjkanje, pešpoti, sprehodi po gorah ...vedno z njo...potem je pri dvanajstih letih opešala. Prilagajali smo sprehode njej kljub še dvema ovčarkama ...ki jima je bila vodja krdela, mami, mama, ...do dni ko ni več mogla vstati. nosili smo jo lulat a tudi tega ni več zmogla. Štirinajst dni smo jo umivali, previjali, obračali in se poslavljali. Vedeli smo da ni druge poti...Začele so se preležanine in tega nismo dopustili...in smo jo peljali...umret. Vsi !Moja dva odrasla sinova in mož, ki je z njo prehodil tisoče kilometrov in pomagal pogrešanim....V avtu smo jokali vsi..naša Lara, ki je vedela da je to njena zadnja pot in mi z njo, ki smo jo tako zelo ljubili...Mož jo je odnesel v sobo kamor je prišla veterinarka ji dala uspavalo in injekcijo smrti. Vsi smo se poslavljali in sesuvali drug za drugim. Objela sem jo kot takrat, ko je bila še majhna, ko sem jo šla iskat in čutila njen srček, moj najstarejši sin se je zlomil....popolnoma . Umaknila sem se mu da jo je objel in potem še najmlajši in Darko.......in čutili smo kako je umrla, življenje je odteklo iz naša LARE....Bolečine ni moč popisati, tega se ne da,,,to je prehudo. In prav v teh dneh ko je umrla naša Lara jo čutimo in pogrešamo , ...zelo pogrešamo . Nikoli te ne bomo pozabili . Hvala da si bila z nami moja Božična princesa...moja punčka...se vidiva nad zvezdami
Uporabniški avatar
motherwolf
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 42
Pridružen: 28 Nov 2013, 12:06

Re: LARA

OdgovorNapisal/-a Malina » 06 Dec 2013, 14:07

Tole je pa tako lepo napisano...so se mi kar oči začele potit. :cry:
Uporabniški avatar
Malina
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 1158
Pridružen: 25 Nov 2013, 16:45

Re: LARA

OdgovorNapisal/-a Slavica » 06 Dec 2013, 14:12

tudi meni :cry:
Slavica
 

Re: LARA

OdgovorNapisal/-a Alexx » 06 Dec 2013, 14:13

Hja, jaz pa kar priznam, da sem cmerala ob branju... ker čutim s tabo (pri nas je skoraj 6 let, pa še vedno ne morem... ... ...)

Čeprav ne verjamem v nebesa, si srčno želim, da nas mogoče vseeno nekje "čakajo"...
Alexx
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 90
Pridružen: 06 Dec 2013, 09:42

Re: LARA

OdgovorNapisal/-a Jagoda » 07 Dec 2013, 15:18

tudi jaz priznam :cry:
ne moram si predstavljati in nočem, da en dan moje srčne dvojčice ne bo več...ne gre.
Uporabniški avatar
Jagoda
Moderator
 
Prispevkov: 164
Pridružen: 20 Nov 2013, 21:09

Re: LARA

OdgovorNapisal/-a zalarjeva » 07 Dec 2013, 18:10

Oh, ta bolečina mi je še kako znana :cry: Počasi je bolje, a še vedno po več kot 3 letih ni izginila. Pa imam zdaj drugega, krasnega psa pa bi vse, res vse dala, da bi bil Niki spet z mano.
Zelo lepo napisano, tudi jaz kar cmerim.
zalarjeva
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 107
Pridružen: 06 Dec 2013, 19:47

Re: LARA

OdgovorNapisal/-a motherwolf » 12 Dec 2013, 19:26

Sej je res, da se bolečina umiri in da veš da ni šlo drugače.. In da imaš doma še druge živali, a vseeno pogrešam svojo Laro in vedno jo bom..pa ne le nje...Kako se posloviti od nekoga ki ne veš kje je.Srce boli ko ti umre ljubljeno bitje.Če pa izgine sled za nekom ki si ga dobesedno spremljal od spočetja in mu poskusil omogočiti lepo življenje je bolečina drugačna a nič močnejša.Dan za dnem .Pogrešaš ga,si ga želiš nazaj in ne moreš pozabiti njegovih oči.Zdi se mi da sem ga izdala.nisem poskrbela za njegovo varnost in sedaj ne vem kje je.Vsak dan mislim nanj in upam da ga angeli čuvajo.Res prosim da ga pazijo. Avalon oprosti mi ,ne morem te pozabiti...
Uporabniški avatar
motherwolf
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 42
Pridružen: 28 Nov 2013, 12:06

Re: LARA

OdgovorNapisal/-a zmagica » 20 Jan 2014, 11:17

Tistih, ki so odšli nikoli ne pozabiš. Sočustvujem s teboj.
zmagica
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 127
Pridružen: 01 Dec 2013, 19:51


Vrni se na ZVEZDICE NA NEBU



Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov

cron