NUTRIJA – JE RES TAKO VELIK ŠKODLJIVEC?
Objavljeno: 23 Maj 2015, 15:12
NUTRIJA – JE RES TAKO VELIK ŠKODLJIVEC, DA SI ZASLUŽI TAKŠNO RAVNANJE?
Nutrije so tista rjava bitja, ki spominjajo delno na bobra in delno na velikansko podgano in jih lahko opazujemo na sprehodu po obrežjih Ljubljanice, Save, Mure in Rižane. A nutrija niti približno ni rečna podgana. Je velik glodavec, spada v vrsto bobrovk. Večina jih ima kožuščke rjave barve, le redki osebki imajo črne ali svetlo sive. Na zadnjih tačkah imajo plavalno kožico, so odlični plavalci in imajo tudi dolg, v prerezu okrogel rep. Njhovo naravno območje razširjenosti obsega Brazilijo, Paragvaj, Urugvaj, Argentino in Čile. Konec 19. stoletja so nutrije začeli uvažati v druge države in jih gojiti na farmah za krzno, od tod so posamezni osebki pobegnili v naravo. Prav tako pa so jih rejci spuščali v naravo po tem, ko je cena njihovega krzna drastično padla - na tej točki pa se njihova zgodba v naših krajih pravzaprav začne...
Nutrije so se odlično prilagodile na naše okolje in podnebje, najraje živijo na brežinah stoječih in počasi tekočih voda, jezer, akumulacij in ribnikov. Aktivne so večinoma ponoči, a se njihov bioritem lahko tudi spremeni glede na okolico - če so vajene hranjenja s strani človeka. Večinoma se zadržujejo v neposredni bližini vode, kamor tudi pobegnejo v primeru nevarnosti, saj veliko bolje plavajo, kot pa se gibljejo na kopnem. Samica ima na leto 2‐3 zarode, v vsakem je povprečno 4 do 5 mladičev. Le-ti so ob skotitvi že dobro odlakani in imajo odprte oči. Hranijo se skoraj izključno z rastlinsko hrano, bodisi z vodnimi ali obvodnimi rastlinami, le redko jedo tudi školjke.
Njihov največji greh naj bi bilo spodkopavanje rečnih bregov, prehranjevanje z obvodno biomaso ter izpodriv manjše sorodnice pižmovke - ki je mimogrede tudi tujerodna vrsta. Potrebno pa se je zavedati tudi, da: “S prehranjevanjem lahko res zmanjšajo biomaso, kar pa ni nujno slabo – ponekod so zanesene rastline problem zaradi zaraščanja kanalov.” - kar poudarja prof. dr. Boris Kryštufek (Vir: http://www.delo.si/druzba/panorama/bodo ... enijo.html). Pri nas so nutrije postale neke vrste atrakcija, ki jih ljudje hranijo s svežo zelenjavo in suhim kruhom, zato jih redko vidimo, da bi same hodile po kopnem in si iskale hrano, obenem pa jih na žalost privajamo na prisotnost in zaupljivost do ljudi, kar lovci v času odlova preko celega leta s pridom izkoriščajo. Ta živalska vrsta z življenjem plačuje sposobnost, da se je prilagodila čisto drugačnim življenjskim razmeram, kot so v njihovem naravnam habitatu. Sem so jih navlekli rejci z željo po dobrem krvavem zaslužku, ko pa je začel usihati, so jih pa enostavno vrgli ven - a nutrije so preživele.
Kako se jim godi v Ljubljani? Nekateri ljudje jih hranijo, jih opazujejo, saj so zelo ljubke živali. Vrtičkarji, ki so si večinoma nezakonito prisvojili bregove tik ob Ljubljanici, jih preganjajo in pobijajo, tudi s koli in lopatami, saj so tiste pridelane tri solate veliko pomembnejše v primerjavi z življenji živali. Nekateri nanje ščuvajo pse in so zelo ponosni, kadar kakšnemu uspe nutriji "zaviti vrat" - zalego je treba eliminirati! Otroci mečejo kamne vanje - le od koga so se to naučili? V javnosti se govori celo o akcijah mestnih oblasti za iztrebljanje teh živali, kar pa pa MOL zanika. Vlada splošno prepričanje o škodi, ki naj bi jo te živali povzročale nabrežinam Ljubljanice. A motorne barke na reki je pa ne? Obstaja pa ena velika razlika - nutrije ne polnijo občinskih proračunov.
Pa se dotaknimo še zgodbe male nutrije:
Po pripovedovanju se je nekega sončnega dne neka ženska odločila, da bo obračunala z nutrijo, ki se prehranjuje z njenega vrta, ki ga je svojevoljno postavila na obrežju Ljubljanice in ga seveda ni ogradila. Ko se je nutrija, ki smo ji ljudje s hranjenjem tako lepo vcepili občutek zaupanja, približala ženski, jo je ta silovito udarila s kolom in nutrija je poginila, njeni komaj skoteni mladički pa so ostali sami, 5 naj bi jih bilo. Zgubljeno so tavali po bregu in iskali mamo. Enega je baje pokončal pes, drugega vrana, tretji je izginil, četrti in peti pa sta pristala v varstvu ljudi, ki jim je mar, a je žal bilo za enega od njiju prepozno, saj je naslednji dan kljub oskrbi poginil. Ostal je samo še en močno podhranjen in prehlajen mladiček, ki je bil redno hranjen z mačjim mlekom na vsaki dve uri podnevi in ponoči, dobil je tudi podporno terapijo in antibiotik... zaenkrat še živi, a kaj bo z njim? V naravo se ne more vrniti, saj tja že v prvi vrsti ni spadal, v ujetništvu načeloma ne sme živeti, zavetišče za prostoživeče živali ga ne sme vzeti, ker spada med lovne neavtohtone živali - te pa očitno niso upravičene do pomoči, ko so v stiski.
Kaj bo torej z njim? Lovska družina ima zagotovo odgovor na to vprašanje.
Mali drobižek je imel le 180g
Bila je zelo bolana, na koncu se sploh premaknila ni
Po infuziji, antibiotikih in ostali podporni terapiji se je začela boriti..
Bazen? JUHU
Tudi čiščenje bazena je lahko zabavno
Kdo ji lahko pogleda v oči in ji obrazloži zakaj smo ljudje takšni? Zakaj ni s svojo mamo in bratci ter sestricami?
Nutrije so tista rjava bitja, ki spominjajo delno na bobra in delno na velikansko podgano in jih lahko opazujemo na sprehodu po obrežjih Ljubljanice, Save, Mure in Rižane. A nutrija niti približno ni rečna podgana. Je velik glodavec, spada v vrsto bobrovk. Večina jih ima kožuščke rjave barve, le redki osebki imajo črne ali svetlo sive. Na zadnjih tačkah imajo plavalno kožico, so odlični plavalci in imajo tudi dolg, v prerezu okrogel rep. Njhovo naravno območje razširjenosti obsega Brazilijo, Paragvaj, Urugvaj, Argentino in Čile. Konec 19. stoletja so nutrije začeli uvažati v druge države in jih gojiti na farmah za krzno, od tod so posamezni osebki pobegnili v naravo. Prav tako pa so jih rejci spuščali v naravo po tem, ko je cena njihovega krzna drastično padla - na tej točki pa se njihova zgodba v naših krajih pravzaprav začne...
Nutrije so se odlično prilagodile na naše okolje in podnebje, najraje živijo na brežinah stoječih in počasi tekočih voda, jezer, akumulacij in ribnikov. Aktivne so večinoma ponoči, a se njihov bioritem lahko tudi spremeni glede na okolico - če so vajene hranjenja s strani človeka. Večinoma se zadržujejo v neposredni bližini vode, kamor tudi pobegnejo v primeru nevarnosti, saj veliko bolje plavajo, kot pa se gibljejo na kopnem. Samica ima na leto 2‐3 zarode, v vsakem je povprečno 4 do 5 mladičev. Le-ti so ob skotitvi že dobro odlakani in imajo odprte oči. Hranijo se skoraj izključno z rastlinsko hrano, bodisi z vodnimi ali obvodnimi rastlinami, le redko jedo tudi školjke.
Njihov največji greh naj bi bilo spodkopavanje rečnih bregov, prehranjevanje z obvodno biomaso ter izpodriv manjše sorodnice pižmovke - ki je mimogrede tudi tujerodna vrsta. Potrebno pa se je zavedati tudi, da: “S prehranjevanjem lahko res zmanjšajo biomaso, kar pa ni nujno slabo – ponekod so zanesene rastline problem zaradi zaraščanja kanalov.” - kar poudarja prof. dr. Boris Kryštufek (Vir: http://www.delo.si/druzba/panorama/bodo ... enijo.html). Pri nas so nutrije postale neke vrste atrakcija, ki jih ljudje hranijo s svežo zelenjavo in suhim kruhom, zato jih redko vidimo, da bi same hodile po kopnem in si iskale hrano, obenem pa jih na žalost privajamo na prisotnost in zaupljivost do ljudi, kar lovci v času odlova preko celega leta s pridom izkoriščajo. Ta živalska vrsta z življenjem plačuje sposobnost, da se je prilagodila čisto drugačnim življenjskim razmeram, kot so v njihovem naravnam habitatu. Sem so jih navlekli rejci z željo po dobrem krvavem zaslužku, ko pa je začel usihati, so jih pa enostavno vrgli ven - a nutrije so preživele.
Kako se jim godi v Ljubljani? Nekateri ljudje jih hranijo, jih opazujejo, saj so zelo ljubke živali. Vrtičkarji, ki so si večinoma nezakonito prisvojili bregove tik ob Ljubljanici, jih preganjajo in pobijajo, tudi s koli in lopatami, saj so tiste pridelane tri solate veliko pomembnejše v primerjavi z življenji živali. Nekateri nanje ščuvajo pse in so zelo ponosni, kadar kakšnemu uspe nutriji "zaviti vrat" - zalego je treba eliminirati! Otroci mečejo kamne vanje - le od koga so se to naučili? V javnosti se govori celo o akcijah mestnih oblasti za iztrebljanje teh živali, kar pa pa MOL zanika. Vlada splošno prepričanje o škodi, ki naj bi jo te živali povzročale nabrežinam Ljubljanice. A motorne barke na reki je pa ne? Obstaja pa ena velika razlika - nutrije ne polnijo občinskih proračunov.
Pa se dotaknimo še zgodbe male nutrije:
Po pripovedovanju se je nekega sončnega dne neka ženska odločila, da bo obračunala z nutrijo, ki se prehranjuje z njenega vrta, ki ga je svojevoljno postavila na obrežju Ljubljanice in ga seveda ni ogradila. Ko se je nutrija, ki smo ji ljudje s hranjenjem tako lepo vcepili občutek zaupanja, približala ženski, jo je ta silovito udarila s kolom in nutrija je poginila, njeni komaj skoteni mladički pa so ostali sami, 5 naj bi jih bilo. Zgubljeno so tavali po bregu in iskali mamo. Enega je baje pokončal pes, drugega vrana, tretji je izginil, četrti in peti pa sta pristala v varstvu ljudi, ki jim je mar, a je žal bilo za enega od njiju prepozno, saj je naslednji dan kljub oskrbi poginil. Ostal je samo še en močno podhranjen in prehlajen mladiček, ki je bil redno hranjen z mačjim mlekom na vsaki dve uri podnevi in ponoči, dobil je tudi podporno terapijo in antibiotik... zaenkrat še živi, a kaj bo z njim? V naravo se ne more vrniti, saj tja že v prvi vrsti ni spadal, v ujetništvu načeloma ne sme živeti, zavetišče za prostoživeče živali ga ne sme vzeti, ker spada med lovne neavtohtone živali - te pa očitno niso upravičene do pomoči, ko so v stiski.
Kaj bo torej z njim? Lovska družina ima zagotovo odgovor na to vprašanje.
Mali drobižek je imel le 180g
Bila je zelo bolana, na koncu se sploh premaknila ni
Po infuziji, antibiotikih in ostali podporni terapiji se je začela boriti..
Bazen? JUHU
Tudi čiščenje bazena je lahko zabavno
Kdo ji lahko pogleda v oči in ji obrazloži zakaj smo ljudje takšni? Zakaj ni s svojo mamo in bratci ter sestricami?