MEDVED - PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK

MEDVED - PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK

OdgovorNapisal/-a *šiva* » 27 Jun 2019, 21:54

Zadnje dni/tedne/mesece smo bombardirani s takšnimi in drugačnimi pravljicami, pardon, zgodbami, ki vsebujejo veliko čustvenega izsiljevanja in senzacionalnosti, a le malo dokazov in strokovno podprtih trditev.

DEJSTVA:

PREHRANA: Rjavi medved je vsejed. Večji del njegove prehrane je rastlinskega izvora (tudi do 95 % ), vendar potrebuje tudi ustrezen delež beljakovinske hrane, predvsem v spomladanskih mesecih. Potrebne beljakovine dobi predvsem z uživanjem žuželk (mravelj, čebel, os in drugih) in njihovih ličink ter bub, drugih nevretenčarjev, glodavcev in mrhovine. Priložnostno pleni mladiče prostoživečih parkljarjev, izjemoma odrasle živali, npr. ob visokem snegu včasih pleni bolne in oslabele živali. Poišče tudi hrano, ki mu jo nehote ponudi ČLOVEK, in sicer predvsem nezaščiteno živino, zlasti drobnico, hrano na neurejenih odlagališčih (organskih) odpadkov, zabojnikih, kompostnikih, sadovnjakih in njivah (antropogeni viri hrane). Redno obiskuje tudi krmišča za divjad. Krma s krmišč medvedom v Sloveniji predstavlja pomemben prehranski vir, saj ta na letni ravni v povprečju predstavlja kar 35 % vnosa energije. To samo po sebi lahko predstavlja problem, saj so krmišča pogosto preblizu hiš (v enem primeru raziskave le 50 m od hiše), zato se medved hitro privadi prisotnosti človeka = HABITUACIJA (je vedenjski odgovor, ki ga lahko opazimo pri vseh živalih, ne le pri medvedih. Če so medvedi ponavljajoče izpostavljeni nevtralnemu dražljaju (npr. človek, ki jih opazuje iz bližine), se nanj prenehajo odzivati. Pravimo, da »utišajo« reakcijo na dražljaj = človek zanj ne predstavlja več neposredne grožnje = približevanje naseljem).

PROBLEM: Medved se je kot prehranski generalist sposoben prilagoditi različnim okoljskim pogojem in lahko izkorišča številne vire hrane, ki jih v okolje vnaša človek: opustitev kmetovanja in s tem posledično zaraščanje gozda blizu naselij, nezavarovane smeti, komposterji, sadovnjaki, čebelnjaki, pašne živali, piknik prostori, kjer ljudje »pozabimo« pospraviti za seboj, domače koline, ko se ostanki klavnih živali enostavno odvržejo v bližnji gozd, gospodinjski odpadki in razni ostanki hrane…

POSELITEV: Rjavi medved je v preteklosti poseljeval območje celotne Evrope (razen velikih otokov, kot so Irska, Islandija, Korzika in Sardinija), a je nato z večine evropskega teritorija izginil. Ob tem, ko se je ČLOVEŠKA populacija povečevala, je prihajalo tudi do izgube primernih habitatov zaradi krčenja gozdov in intenzivne kmetijske rabe prostora ter intenzivnega lova nanj. Največja problema za sobivanje človeka in rjavega medveda predstavljata nizka raven sprejemanja rjavega medveda s strani prebivalcev alpskega območja ter razdrobljenost in uničevanje medvedovih habitatov. Ker so bili medvedje na območju Alp več kot stoletje odsotni (zaradi človeškega faktorja!), so ljudje v tem času izgubili znanje o praksah, ki lajšajo sobivanje z njimi (npr. zaščita pašnih živali), kar so njihovi predniki obvladali. Ponovno prilagajanje svojih dejavnosti na prisotnost rjavega medveda zato pogosto dojemajo kot grožnjo njihovemu »tradicionalnemu« načinu življenja. Vzroki za razdrobljenost in poslabšanje habitatov rjavega medveda so predvsem gradnja in širjenje naselij, industrijskih con ter cest.

PROBLEM: Glavni dejavniki, ki medveda ogrožajo, so tako: izguba habitata zaradi industrializacije, motnje v okolju, nizka stopnja tolerance prebivalcev, ki so se preselili na njihov teritorij, slabo upravljanje, smrtnost zaradi nesreč in preganjanje. V razdrobljenem habitatu lahko preživi manjše število medvedov, zmanjšana pa je tudi njihova sposobnost premagovanja daljših razdalj. Otežen pretok genov lahko ogrozi obstoj izoliranih delov populacije.

ŠKODA: Kljub porastu števila živali je število škodnih zahtevkov približno enako oziroma še celo nižje kot prejšnja leta. Škoda na poljščinah, živini, čebelnjakih je odvisna predvsem od plodov hrasta in bukve (KLIK).

PROBLEM: Zavajanje javnosti in navajanje fiktivnih dejstev. Ob tem je nujno poudariti, da se je v zadnjem desetletju populacija medveda v Sloveniji povečala za več kot 40 %, kljub temu pa se število konfliktnih dogodkov v tem času ni bistveno spremenilo.

ŽIVLJENJSKA DOBA: V naravi cca. 20 let, v ujetništvu pa tudi dlje 25-35 let (najstarejša izločena medvedka v Sloveniji je štela 21 pomladi). V Sloveniji pa je povprečna življenjska doba tudi zaradi odstrela 2-3 leta (vir: KLIK, stran 9).

PROBLEM: Zaradi dolgoletnega odstrela predvsem starejših samcev, se je sestava njihove populacije spremenila. Povečal se je delež mladih živali, ki pa so neizkušene, manj previdne in bolj pogumne in le-te se raje in bolj pogosto približujejo človeku, medtem ko se starejši, bolj izkušeni medvedi raje umaknejo globlje v gozd.

Največjo skušnjavo medvedu predstavlja nenadzorovan vdor paše drobnice v osrčje gozdov, torej v njegov osrednji življenjski prostor, kar danes subvencionira država. Na teh območjih reja drobnice ni tradicionalna, saj so se tamkajšnji prebivalci doslej večinoma ukvarjali z rejo govedi.

PROBLEM: Neprimerno zaščitena ali v mnogih primerih celo nezaščitena drobnica je lahek plen medveda.

ČLOVEŠKI FAKTOR: Učinkovite varovalne tehnike, ki so nujne za sobivanje rejnih živali in velikih zveri, so v Evropi večinoma izginile. Medvedi imajo tako lahek dostop do nezavarovanih, prosto pasočih se rejnih živali, še posebej ovac in koz, kar velikokrat pripelje do škod na drobnici. Ovčereja in kozjereja s pomanjkanjem varovalnih ukrepov nista kompatibilni s širjenjem populacije rjavega medveda, kar je glavni problem pri ponovni naselitvi medvedov na prvotna območja. Poleg tega izzovejo škode zelo negativen odnos javnosti, še posebej na ruralnih območjih. Obseg škod ni odvisen od števila in gostote naseljenosti medvedov, ampak od »ponudbe« drobnice - več drobnice je na paši, tem večja je škoda, ne glede na to, koliko medvedov tam živi. Denarna nadomestila za nastalo škodo so ena od oblik prakse evropskih držav, kako povrniti izgubljeni kapital in znižati napetosti med rejci živali povečati njihovo toleranco do medveda. Vsekakor pa bi morala biti prioriteta več sredstev vložiti v predhodno zaščito čred.

DEJSTVO: medvedi, ki se počutijo preveč »domače« v človeški bližini in povzročajo škodo, pa čeprav predvsem zato, ker lastniki poškodovanih stvari in živali le-teh ne zavarujejo dovolj kvalitetno, so pogosto legalno odstreljeni. To pa lahko predstavlja grožnjo populaciji, če je tovrsten odstrel prevelik ali obstoječa populacija premajhna. Do tega lahko še posebej pride na območjih, kjer se medved šele širi, prej pa je bil tam redek ali (pre)dolgo odsoten in ljudje niso več vajeni njegove bližine.

KAJ KMETOM PONUJA DRŽAVA?

- Oškodovancem, ki jim škodo na premoženju povzročijo zavarovane vrste, država zanjo povrne odškodnino, če predhodno poskrbijo za zaščitne ukrepe na svojem premoženju tako, da ravnajo kot dober gospodar. Tu pa se lahko zaplete, saj morajo biti izpolnjeni vsaj osnovni pogoji zaščite lastnine, a se pogosto izkaže, da temu ni tako. Električne ograje mnogokrat nimajo dovolj velike napetosti po celotni dolžini, ograje niso primerno vzdrževane, niso primerno razporejene (razdalje med žicami/trakovi, višina ograje). Raziskava v Ameriki je dokazala, da je postavitev električne ograje 100% odvrnila grizlije od zaščitenih stvari (kamp, hrana, živali) (vir: KLIK). Pogosto rejne živali tudi niso pravilno označene, država pa povrne sredstva samo v primeru najdene identifikacijske številke.

- Ministrstvo za okolje in prostor je preko Agencije RS za okolje že v obdobju 2006-2009 (so)financiralo elektroograje zainteresiranim rejcem pašnih živali, od leta 2015 naprej pa se sofinanciranje zaščitnih ukrepov izvaja usmerjeno z oškodovanci, ki se jim škoda ponavlja, kljub ustreznemu osnovnemu varovanju premoženja. Ministrstvo kmetom, ki so v preteklosti že utrpeli škodo po medvedu, omogoča sofinanciranje za izvedbo ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode, ki bi jo povzročile velike zveri. Sofinancira se nakup ustreznih zaščitnih sredstev do določene višine, in sicer v višini 80 % celotne vrednosti zaščite. Sofinancira se ukrepe za zaščito pašnih živali, čebelnjakov, sadovnjakov in drugih tipov premoženja. Poleg aktivne promocije omenjenega ukrepa med oškodovanci se zagotavlja tudi nadzor nad izvajanjem teh ukrepov.

- Od leta 2006 v Sloveniji deluje intervencijska skupina, ki ukrepa v primerih težav z velikimi zvermi. Le-ta pri svojem delu v okviru zakonskih in strokovnih pooblastil v primeru konkretne intervencije, odvisno od okoliščin, uporablja kot metode neposrednega reševanja težav z medvedi: svetovanje oškodovancem s strani velikih zveri, plašenje medvedov s tehničnimi sredstvi in gumijastimi izstrelki, zasledovanje ranjene živali s psom krvosledcem,
odlov žive živali in uspavanje s puško za imobilizacijo ter prevoz na novo lokacijo, usmrtitev konfliktnega medveda s strelnim orožjem ter druge oblike reševanja konkretnih primerov.

- Bivanje na območju velikih zveri in sobivanje z njimi prinaša višje stroške dela, zato so kmetom na voljo podpore za dodatno delo, ki poskušajo uravnovesiti pogoje s tistimi izven območja prisotnosti velikih zveri. V okviru ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) iz Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 se izvaja operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri.

- Subvencioniran je nakup pastirskih psov delovnih linij. Tu pa spet nastane problem. Psa je potrebno navaditi in naučiti bivanja v čredi in obrambe le-te, poleg tega pa so tu še stroški hrane in veterinarske oskrbe psa. Velik problem pa vidimo tudi v tem, da pastirski psi NIMAJO statusa delovnega psa, kar pomeni, da kljub temu, da je na ogradi jasno napisano, da so v čredi psi, ljudje vseeno prečkajo pašnike, pes pa jih pri tem poškoduje, nosi odgovornost lastnik, kar se nam zdi sporno. Problem je tudi v tem, da ljudje kupijo psa in mislijo, da ga samo postaviš v čredo in bo pes čudežno vedel, kaj mora početi. Za vzgojo pravega pastirskega psa potrebuješ dobro linijo PRIMERNE pasme (nekateri psi so med čredo, drugi patruljirajo izven nje), več psov v eni čredi in primerno vzgojo psa, kar pa je sicer dolgotrajen, a zelo učinkovit ukrep.

Odstrel živali bi moral biti ZADNJI in ne prvi ukrep (ostale ukrepe smo našteli že zgoraj - odlov živali in izpustitev globlje v gozd, plašenje s kemičnimi ali tehničnimi sredstvi, psi, itd.). Nujno je tudi, da se začnemo obnašati manj egoistično in se začnemo zavedati, da smo MI tisti, ki smo vstopili v medvedov življenjski prostor - hiše/vikende postavljamo globlje in globlje v gozd, ki nam predstavlja naravo, nabiramo vse možne gozdne plodove, piknikiramo, smetimo, jih namenoma ali nenamenoma hranimo, ljubiteljsko fotografiramo, nato pa pričakujemo, da se živali ne bodo približevale naši oazi sredi neokrnjene narave. Namesto, da bi se zgledovali po boljših praksah, kjer z divjimi živalmi "služijo" s turizmom (fotografiranjem in opazovanjem v naravi), mi še vedno stavimo na poboje živali (mimogrede, Slovenija je imela enega najvišjih odstotkov odstrela medvedov - kar 20%), zanje pa celo zaračunamo in imamo celo agencije, ki povezujejo tuje lovske entuziaste z našimi lovskimi družinami, te jim organizirajo lov na medveda in kasirajo 2500 eur in več (tudi do 10 000 eur naj bi prišle številke, vse je odvisno od kategorije uplenjenega medveda) - po odstrelu pa tuji lovci zadržijo trofeje, naši pa prodajo medvedovo meso, ki zdaleč ni poceni in je lahko okuženo s trihinelo (KLIK).

ŠE ANEKDOTA O IZPLAČEVANJU ODŠKODNIN:
Ko hodi človek po podeželju, sliši marsikatero zgodbo, pa smo se odločili, da eno od bolj zanimivih preverimo. Rečeno nam je bilo, da se včasih "bolj izplača", da živali pokonča kakšna izmed zaščitenih zveri in škodo pokrije država, kot da bi jo ponujali na trgu. Kot je znano, slovenski trg ni najbolj naklonjen mesu drobnice. Povečana prodaja mesa ovac in koz se beleži ob točno določenih praznikih, v času katerih kmetje zdesetkajo svojo čredo, potem pa se povpraševanje spet drastično zmanjša in se čaka na naslednji praznik. Pa smo primerjali ceno pokončane živali s strani medveda in cene prodaje iste kategorije in vrste živali na enem izmed spletnih oglasnikov. Iskali smo v kategoriji kozličkov teže cca. 25 kg in ugotovili, da se cene gibljejo nekje med 50 - 60eur/kozlička, država pa za isto kategorijo živali izplača odškodnino 75 eur/kozlička. Zavedamo se, da je vrednost živali (sploh mlečnih pasem) večja, saj je potrebno upoštevati tudi izgubo mlečnosti (in s tem povezanih izdelkov), a potem imamo tu tudi starejše živali, ki ne dosegajo takšne proizvodnje, pa se škoda malo "izravna". Zavedamo se tudi dejstva, da so vrednosti odškodnin države maksimalne in da je lahko rejec upravičen do nižje odškodnine, a po pripovedovanju so nekateri celo bolj veseli, da jim država da vsaj nekaj, saj je trg zahteven in je žival težko dobro prodati.

Pregledali smo tudi primer teleta. Na istem spletnem oglasniku smo zasledili oglas: Prodam bikca, teža okoli 150 kg, star 3 mesece, vajen paše in priveza, cena 550 eur. Ko pogledamo enako kategorijo živali na Lestvici za ocenjevanje škode, ki jo povzročijo zavarovane živali, ugotovimo, da država krije (maksimalni znesek) - 950 eur. (vir: LESTVICA ZA OCENJEVANJE ŠKODE, KI JO POVZROČIJO ZAVAROVANE ŽIVALI, Priloga 3)

Mimogrede, eden glavnih akterjev, ki zahteva odstrel zaščitenih zveri, ima v sklopu ponudbe na svoji kmetiji naveden LOV - nepristransko, seveda :madhous:e KLIK
Slika

Zavedanje, da se naše pravice končajo tam, kjer se pričnejo pravice nekoga drugega, je bistvo za ohranitev vseh živalskih vrst, ki jih zaradi neupoštevanja le-tega izgubljamo z drastično hitrostjo in v kolikor bomo nadaljevali s tem antropocentričnim vedenjem, bomo lahko čez nekaj let vse te vrste o katerih danes diskutiramo videli samo še v živalskih vrtovih, ki sploh ne bi smeli obstajati. Nujna je vzgoja otrok, izobraževanje in pazljivost, pa tudi objektivnost medijev, ki s svojimi senzacionalističnimi poročanji naredijo veliko več škode kot koristi.

Zato, Slovenija, pamet v roke.

PETICIJA: https://www.pravapeticija.com/peticija_ ... unija_2019

Vsi viri:
- http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov ... koncna.pdf
- https://www.ostro.si/si/razkrinkavanje/ ... WDEkUmQHFY
- http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-l ... _klara.pdf
- https://skupnostobcin.si/2019/02/strate ... ski-nacrt/
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/z ... evrov.html
- https://digitalcommons.usu.edu/cgi/view ... ontext=hwi
- https://siol.net/novice/slovenija/kmetj ... deo-496175

Slika
Homo homini lupus est.
Uporabniški avatar
*šiva*
Moderator
 
Prispevkov: 1602
Pridružen: 20 Nov 2013, 21:07

Vrni se na LAJKA GLASNO RAZMIŠLJA



Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov

cron