Stran 1 od 1

O KRZNARSKI INDUSTRIJI IN CIRKUSIH

OdgovorObjavljeno: 02 Dec 2013, 22:40
Napisal/-a Društvo Lajka
Ta teden je bil za marsikoga izmed nas zgodovinski. Slovenski parlament je namreč sprejel dopolnjen zakon o zaščiti živali, ki po novem v naši državi med drugim prepoveduje nastopanje cirkusom s prostoživečimi živalmi. Priznamo, naše ambicije so bile večje, saj smo si prizadevali za prepoved cirkusov z živalmi na splošno, a kaj, ko društva v Sloveniji le nismo tako usklajena, kot bi si sicer srčno želeli – za dobrobit živali namreč, sicer pa izven tega ni treba, da smo veliki prijatelji in da bi se dobivali na kavici. A za kaj takega mora imeti človek malo globlji in predvsem širši pogled, pa tudi cilji morajo biti zelo podobni.
 
Zakon po novem prepoveduje tudi rejo živali zaradi krzna in lov zaradi krzna. Lahko rečemo, da smo po mnogih akcijah, ki so bile organizirane s strani številnih društev in inicativ, končno le uspeli dokazati, zakaj cirkus z živalmi sodi na smetišče zgodovine in kako ni nič ekološkega, še manj pa etičnega v ubijanju živali zaradi krzna.

Lobi krznarjev in rejcev malih živali se je temu srborito upiral, predvsem na način, ki jim je najbolj domač – s poskusi diskreditacije nekaterih aktivistov preko "prijateljskih" novinarskih peres. To dobro obvladajo, ne znajo pa navesti niti enega trdnega argumenta, zakaj bi bila reja živali zaradi krzna v Sloveniji potrebna.
 
Zavajali so parlament in javnost s tem, da bodo ugasnila delovna mesta. V Sloveniji je registriran zgolj en rejec, ki se ukvarja z rejo kožuharjev, pa še za tega slišimo, da dejavnost opušča. Zelo dobro pa vemo, da deluje trg na črno, da si v bistvu vsak z malo ali nič znanja lahko v svoji kleti ali garaži postavi od 100 do 200 kletk, kamor namesti činčile. Te činčile morda res dobivajo najbolj kvalitetno prehrano, a sprašujemo: bi vi zamenjali lastno svobodo in šli živeti v tesno ječo zato, da bi vam tam stregli z najboljšo slow food hrano vsak dan in bi vas po določenem času ubili tako, da bi vam zlomili tilnik, vas zastrupili s plinom ali pa ubili z električnim tokom? Menimo, da ne!
 
Zakaj bi torej morale živali to trpeti? Samo zato, ker se ima človek za vrhunski dosežek evolucije in potem z vsemi ostalimi vrstami lahko počne, kar mu pade na pamet? No, o tem dosežku bi lahko razpravljali na dolgo in široko, verjamemo namreč, da nekdo, ki bi resnično zaslužil biti na vrhu evolucijske lestvice, ne bi celo svoje lastne vrste spravljal v pogubo in poleg tega samomorilsko uničeval še svojega domačega planeta Zemlje. Morda smo res napredovali v tehničnih iznajdbah, orodju, orožju itd., a v evoluciji zavesti, etike in morale smo ostali na stopnji predjamskega človeka, pa še tu se bojimo, da le-temu s to primerjavo delamo krivico.

Pa se vrnimo h krznarski industriji. V Sloveniji zaradi tega zakona ne bo prav nihče prizadet, saj vemo, da naši krznarji kupujejo krzno v tujini. S tem se je nedavno po televiziji hvalisala tudi slovenska krznarka, ki menda hodi kupovat krzno celo v Afriko. Koliko krzna pa je s Kitajske, koliko je vmes mačjega ali pasjega krzna, pa ne pove. Menda prav nič, čeravno afere po ZDA in EU kažejo, da je na trgu ogromno pasjega in mačjega krzna, kar pa je po našem mnenju isto kakor činčilje, lisičje ipd. Zakaj bi delali razlike pri tem, čigavo življenje je več ali manj vredno, ali kdo si zasluži živeti in kdo ne?

Lahko je drugim trkati na vest o delovnih mestih in lačnih otrocih v Afriki, medtem ko udobno sedimo v toplem domu in ob polnem hladilniku, zraven pa si lastno gmotno stanje bogatimo še s podpiranjem krvave krznarske industrije. Pa se vprašajmo, kdo je v resnici dvoličen, gospoda krznarji? Vi, ki se borite za svoj dobesedno krvavi zaslužek, trosite v ta namen laži in zavestno zavajate javnost, ali ljudje, ki pri svojih prizadevanjih za dobrobit in pravice živali nimajo nobenega profita, kvečjemu stroške? Je pa občutek zmage za živali tisto, kar močno prekaša tudi glavni zadetek na lotu.

Ali jih ni veliko lepše videt takole srečne kot pa na plašču neke "gospe"?
Slika
(naš začasnik Tex in dihurka Trixi)

(Kolumna je stara že nekaj časa.)

Re: O KRZNARSKI INDUSTRIJI IN CIRKUSIH

OdgovorObjavljeno: 06 Dec 2013, 13:23
Napisal/-a motherwolf
Resnica o krznu, v imenu živali, ki so vzrejane izključno z namenom zaslužkarstva.
Krznarji, ki mislijo, da so pomembni iz vidika ohranjanja delovnih mest bodo morali razmisliti zakaj so le še štirje v Sloveniji.
Ljudje se razvijamo duhovno, etično in moralno. Ob materialih, ki so nam na voljo brez izkoriščanja živali, je krzno preživet, neetičen in moralno sporen material za ljudi, ki se zavedajo kako neekološko je krzno in kako grozljivo je trpljenje živali, ki so gojene v namen, da se jih umori, z njihovih teles sleče kožo, ki jo potem predelajo krznarji, ki še niso dojeli, da je nemoralno služiti na račun živali.
Trditev, da so krzneni izdelki ekološki, je laž!

Re: O KRZNARSKI INDUSTRIJI IN CIRKUSIH

OdgovorObjavljeno: 06 Dec 2013, 14:11
Napisal/-a Malina
Ja, zelo ekološko mora biti krzno, obdelano z milijon kemikalijami za obstojnost - krzno bi sicer sprhnelo, tako kot v naravi. :fool
Ostali argumenti so bizarni in skrajno neetični, ta je pa prav smešen. :negative:

Re: O KRZNARSKI INDUSTRIJI IN CIRKUSIH

OdgovorObjavljeno: 06 Dec 2013, 15:54
Napisal/-a Mačja mama
Ne me razumet narobe da zagovarjam krzno - niti pod razno - ampak dejstvo je, da pri pridelavi bombaža ali lanu za oblačila kmetje zastrupljajo naravo s stotinami hektolitrov umetnih gnojil, škropiv in kemikalij;
umetna vlakna pa so večinoma na bazi plastičnih mas, ki so pridelane iz naftnih derivatov. Kaj je torej bolj ekološko?
Kaj še ostane? Za svilo se prav tako pobije miljone tistih žuželk... Volna? Kako ekološka je masovna intenzivna ovčjereja?
Katera vlakna, katero blago je sploh okolju prijazno?

Re: O KRZNARSKI INDUSTRIJI IN CIRKUSIH

OdgovorObjavljeno: 06 Dec 2013, 16:05
Napisal/-a Malina
Hja, lahko izbiramo med večjim in manjšim zlom. Pridelava krzna je vsaj po mojem mnenju največje zlo. Ubiti živo bitje samo zato, da mu slečeš kožuh??

Hm, po drugi strani pa svojega lastnega prav te iste nosilke tujih kožuhov verjetno vestno odstranjujejo. :crazy:

Re: O KRZNARSKI INDUSTRIJI IN CIRKUSIH

OdgovorObjavljeno: 06 Dec 2013, 17:42
Napisal/-a Šlepi
Mačja mama napisal/-a:Ne me razumet narobe da zagovarjam krzno - niti pod razno - ampak dejstvo je, da pri pridelavi bombaža ali lanu za oblačila kmetje zastrupljajo naravo s stotinami hektolitrov umetnih gnojil, škropiv in kemikalij;
umetna vlakna pa so večinoma na bazi plastičnih mas, ki so pridelane iz naftnih derivatov. Kaj je torej bolj ekološko?
Kaj še ostane? Za svilo se prav tako pobije miljone tistih žuželk... Volna? Kako ekološka je masovna intenzivna ovčjereja?
Katera vlakna, katero blago je sploh okolju prijazno?

True. Jaz osebno ločim med uporabo kože živali, ki je bila ubita za hrano, in uporabe živali, ki je bila vzrejena in/ali ubita izključno zaradi kožuza. To drugo je zame no go! Enako pri volni in vsem ostalem - težavo vidim v intenzivni reji/pridelavi, kjer izkoriščanje daleč pretehta vse ostalo, ne vidim pa težav zaradi končenga rezultata samega. Osebno sem zagovornik ene take zdrave kmečke pameti in eskimskega odnosa do živali. Daj-dam, dokler je v ravnovesju.

Re: O KRZNARSKI INDUSTRIJI IN CIRKUSIH

OdgovorObjavljeno: 15 Dec 2013, 16:04
Napisal/-a motherwolf
Ljudje se razvijamo duhovno, etično in moralno. Ob materialih, ki so nam na voljo brez izkoriščanja živali, je krzno preživet, neetičen in moralno sporen material za ljudi, ki se zavedajo kako neekološko je krzno in kako grozljivo je trpljenje živali, ki so gojene v namen, da se jih umori, z njihovih teles sleče kožo, ki jo potem predelajo krznarji, ki še niso dojeli, da je nemoralno služiti na račun živali.
Trditev, da so krzneni izdelki ekološki, je laž!
Podatki o obdelavi kož s kemikalijami in strupi, so dostopni vsakemu, ki je pripravljen iti s časom naprej in ne ostajati nekje v zgodovini, ko so se v krzno zavijale bogatunske ženske in moški, ki so si z zunanjim videzom skušali zvišati pomembnost in poudariti materialno stanje
Dejstvo je, da takoj, ko živali odrejo kožo s telesa, le ta začne razpadati. Za preprečevanje razkroja kož so potrebne kemikalije. Za obdelavo in zaščito krzna se uporablja strupene snovi. Surfaktante, maščobe, mineralne soli, topila, kisline, derivate premogovega katrana, tanine, biocide, fungicide, barvila, belila in sredstva za končno obdelavo na cianidovi osnovi. Odplake iz strojarn vsebujejo velike količine snovi, ki onesnažujejo okolje, kot proteini, dlaka, soli, apnena gošča, sulfidi in kisline.
Toliko o naravnem in ekološkem krznu.
Sedaj pa pogled na mučene živali, izključno zaradi pohlepa ljudi, ki jim ni mar, da bitja živijo grozi, bolečinah in so usmrčena na grozljiv način.
Živali natlačene v premajhnih kletkah doživljajo vsakodnevno grozo in stres zaradi razmer, ki niso primerne za njihovo življenje. Izpostavljene so mučenju, ki ga ta industrija prikriva, zanika in je človeku nedostojno. Živali ne počno drugega, kot čakajo na smrt. Farme za krzno živalim povzročajo tako hude travme, da matere včasih ubijejo mladičke.
Delavci z živalmi ravnajo brutalno in nespoštljivo. Od rojstva do smrti. Metode ubijanja so take, da ne škodujejo krznu in cenene.
Živali morijo tako, da jim elektrode potisnejo v usta, anus ali vagino in skoznje spustijo elektriko. Električni šok včasih potisne elektrodo iz anusa in postopek ponovijo.
Zadušijo jih s plinom.Vroč, nefiltriran plin živalim ožge oči in pljuča ter povzroči mučno smrt.
Zastrupijo jih s kemikalijami,strihnin, paraliza mišic z močnimi, bolečimi krči, žival ne more dihati.
Cianid ali drug strup jim injicirajo v srce, da povzroči paralizo.
Živali zadavijo, zadušijo z odvzemom zraka oziroma onemogočanjem dihanja. Pritisnejo jih na prsni koš, pokrivajo smrčke, lomijo vratove, utapljajo, s tem ne zagotavljajo takojšnje smrti, kar pomeni, da so mnoge živali odrte, ko so še žive.
Nošenje tuje kože je preživeto in gnusno dejanje, kar je vzrok, da krznarska industrija propada in nima prihodnosti. To je dejstvo in vsako zavajanje v drugo smer ni realno.