NARAVNO, NORMALNO IN NUJNO
Naravno, normalno in nujno.
Te tri besede so najpogosteje uporabljene in zlorabljene, kadar človek opravičuje svoj morilski pohod nad živali in tudi nad sočloveka. Ubijanje živali za hrano je menda naravno, normalno in nujno. Pa vprašajmo – kaj je v ubijanju normalnega? Ali ni morda ravno v tem problem naše civilizacije, da sem nam zdi ubijanje normalno? Da zmoremo celo tak lapsus, kot je združitev dveh popolnoma nezdružljivih besed, in sicer "humano ubijanje"?! Normalno se je namreč tudi zdelo belemu gospodarju ubijanje temnopoltih sužnjev, pa ubijanje Judov je bilo tudi normalno in menda celo nujno. Kaj torej pomeni normalno? Kdo odloči o tem, kaj je normalno? To seveda določi prevladujoča ideologija, v kateri živimo, ideologija, ki temelji na tem, da ima močnejši pravico postaviti se nad šibkejšega. Kaj bi bilo razumljeno pod pojmom normalno, če bi živeli v ideologiji, kjer močnejši ščiti šibkejšega, kjer cilj ne opravičuje sredstev? Ubijanje zagotovo ne.
Ubijanje živali je nujno. Tako trdijo, ko gre za naše zdravje. Pravijo, da je nujno, da se zdravila testirajo na živalih - za dobro ljudi menda, a hkrati zamolčijo, da testiranje na živalih nima za človeka nikakršne dodane vrednosti. Vsakič znova me začudi, kako se po eni strani človek silno rad distancira od živali in od narave, mučno mu je priznati kakršnekoli skupne lastnosti z živalmi, po drugi strani pa v istem hipu zatrjuje, kako imajo testiranja na drugi vrsti zanj vrednost. Kako je lahko temu tako, ko pa smo si menda tako zelo različni? Ali gre morda zgolj za popolnoma drugačne interese? Trenutno v svetu obstaja cela vrsta alternativ za opravljanje poskusov, ki ne vključujejo živih čutečih bitij, ampak se ne uporabljajo. Čeprav so alternative cenejše, obstaja velik trg, ki ustvarja profit z vzrejo poskusnih živali in seveda srborito brani svoje finančne interese. Denar je baje sveta vladar. Ni potrebno biti Einstein, da bi vedel, v katerem grmu borovnica raste.
Ubijanje živali je tudi nujno s stališča zdrave prehrane. Ta trditev pomeni, da vsi, ki ne jemo živali, smo ali duhovi, ki se oglašamo iz onstranstva, ali pa smo tik pred tem, da se tja preselimo. No, temu še zdaleč ni tako. Kar veliko število ljudi, in vsak dan več nas je, je popolnoma opustilo prehranjevanje z živalskimi produkti. Svoje življenje živijo naprej zdravo in brez problemov. To sicer ne pomeni, da ne boste tu pa tam kdaj zboleli, ampak se vprašamo – a karnisti so pa vsi zdravi? So torej bolnice polne le bolnih veganov in vegank? Se vam zdaj vsaj približno svita?
In nenazadnje – ubijanje je naravno. Le poglejte leva, ki ubije gazelo, zebro! Kako boste njemu dopovedali, da ne sme ubijati, to je vendar naravno, nagonsko! Ja res je, ampak na tem svetu niso samo levi in nismo samo mesojede živali. Ta svet je prepoln rastlinojedih živali. Zakaj se ne bi zgledovali po njih? Ker je to nenaravno? Ker je pračlovek lovil živali za hrano? Naj enkrat za vselej opravimo s pračlovekom. Nihče izmed nas prisotnih namreč ni imel nobenega neposrednega stika in vpogleda v dejansko življenje in prehranjevanje pračloveka ali predjamskega človeka. Razen, če ima kdo doma v garaži skrito plovilo, ki lahko potuje v času, a močno dvomim. Špekuliramo in na podlagi špekulacij upravičujemo ubijanje. V resnici nimamo več nobene zveze s tem, kar je naravno, ker to naravno v sebi vsak dan ubijamo s tisoč in eno kemikalijo, ker živimo v centralno ogrevanih stanovanjih, se vozimo z avtomobili, pečemo v mikrovalovkah in še in še. Pri tem pa močno obremenjujemo naravo. Biti potrošnik ni naravno in ni del narave. Sicer pa je del narave tudi to, da nekatere živali pojedo svoje otroke, da pajkovka črna vdova poje svojega oplojevalca? Si predstavljate kako bi to zgledalo v človeškem svetu, kjer se sicer pojem "naravno" postavlja na pediestal, ko se kolje druge v imenu "naravnega, nujnega in normalnega"? Bodimo dosledni, nenazadnje nas je ravno dvojna morala pripeljala pred skorajšnji propad te patološko narcisoidne civilizacije.
Povežite dejstva.
Te tri besede so najpogosteje uporabljene in zlorabljene, kadar človek opravičuje svoj morilski pohod nad živali in tudi nad sočloveka. Ubijanje živali za hrano je menda naravno, normalno in nujno. Pa vprašajmo – kaj je v ubijanju normalnega? Ali ni morda ravno v tem problem naše civilizacije, da sem nam zdi ubijanje normalno? Da zmoremo celo tak lapsus, kot je združitev dveh popolnoma nezdružljivih besed, in sicer "humano ubijanje"?! Normalno se je namreč tudi zdelo belemu gospodarju ubijanje temnopoltih sužnjev, pa ubijanje Judov je bilo tudi normalno in menda celo nujno. Kaj torej pomeni normalno? Kdo odloči o tem, kaj je normalno? To seveda določi prevladujoča ideologija, v kateri živimo, ideologija, ki temelji na tem, da ima močnejši pravico postaviti se nad šibkejšega. Kaj bi bilo razumljeno pod pojmom normalno, če bi živeli v ideologiji, kjer močnejši ščiti šibkejšega, kjer cilj ne opravičuje sredstev? Ubijanje zagotovo ne.
Ubijanje živali je nujno. Tako trdijo, ko gre za naše zdravje. Pravijo, da je nujno, da se zdravila testirajo na živalih - za dobro ljudi menda, a hkrati zamolčijo, da testiranje na živalih nima za človeka nikakršne dodane vrednosti. Vsakič znova me začudi, kako se po eni strani človek silno rad distancira od živali in od narave, mučno mu je priznati kakršnekoli skupne lastnosti z živalmi, po drugi strani pa v istem hipu zatrjuje, kako imajo testiranja na drugi vrsti zanj vrednost. Kako je lahko temu tako, ko pa smo si menda tako zelo različni? Ali gre morda zgolj za popolnoma drugačne interese? Trenutno v svetu obstaja cela vrsta alternativ za opravljanje poskusov, ki ne vključujejo živih čutečih bitij, ampak se ne uporabljajo. Čeprav so alternative cenejše, obstaja velik trg, ki ustvarja profit z vzrejo poskusnih živali in seveda srborito brani svoje finančne interese. Denar je baje sveta vladar. Ni potrebno biti Einstein, da bi vedel, v katerem grmu borovnica raste.
Ubijanje živali je tudi nujno s stališča zdrave prehrane. Ta trditev pomeni, da vsi, ki ne jemo živali, smo ali duhovi, ki se oglašamo iz onstranstva, ali pa smo tik pred tem, da se tja preselimo. No, temu še zdaleč ni tako. Kar veliko število ljudi, in vsak dan več nas je, je popolnoma opustilo prehranjevanje z živalskimi produkti. Svoje življenje živijo naprej zdravo in brez problemov. To sicer ne pomeni, da ne boste tu pa tam kdaj zboleli, ampak se vprašamo – a karnisti so pa vsi zdravi? So torej bolnice polne le bolnih veganov in vegank? Se vam zdaj vsaj približno svita?
In nenazadnje – ubijanje je naravno. Le poglejte leva, ki ubije gazelo, zebro! Kako boste njemu dopovedali, da ne sme ubijati, to je vendar naravno, nagonsko! Ja res je, ampak na tem svetu niso samo levi in nismo samo mesojede živali. Ta svet je prepoln rastlinojedih živali. Zakaj se ne bi zgledovali po njih? Ker je to nenaravno? Ker je pračlovek lovil živali za hrano? Naj enkrat za vselej opravimo s pračlovekom. Nihče izmed nas prisotnih namreč ni imel nobenega neposrednega stika in vpogleda v dejansko življenje in prehranjevanje pračloveka ali predjamskega človeka. Razen, če ima kdo doma v garaži skrito plovilo, ki lahko potuje v času, a močno dvomim. Špekuliramo in na podlagi špekulacij upravičujemo ubijanje. V resnici nimamo več nobene zveze s tem, kar je naravno, ker to naravno v sebi vsak dan ubijamo s tisoč in eno kemikalijo, ker živimo v centralno ogrevanih stanovanjih, se vozimo z avtomobili, pečemo v mikrovalovkah in še in še. Pri tem pa močno obremenjujemo naravo. Biti potrošnik ni naravno in ni del narave. Sicer pa je del narave tudi to, da nekatere živali pojedo svoje otroke, da pajkovka črna vdova poje svojega oplojevalca? Si predstavljate kako bi to zgledalo v človeškem svetu, kjer se sicer pojem "naravno" postavlja na pediestal, ko se kolje druge v imenu "naravnega, nujnega in normalnega"? Bodimo dosledni, nenazadnje nas je ravno dvojna morala pripeljala pred skorajšnji propad te patološko narcisoidne civilizacije.
Povežite dejstva.
Tudi sama sem bila zasvojena z okusom mesa. A sem se zavestno odločila, da nikoli več...zasvojenost je bila tako huda, da še sedaj po toliko letih včasih sanjam, da jem meso...
.lahko povem da sem 90% veganka in da mi ničesar ne manjka..
Dovolj je bilo mučenja, groze...vsak lahko pri sebi spremeni kar zmore...Nekateri zmanjšajo vnos živalskih stvari drugi ne zmorejo. A če obstaja zavest, da je NAROBE, kar delamo živalim...je še upanje... 

(mojemu fotru je naprimer zelo težko razložit, da to ne pomeni, da nažigam superbio tofu za 100evrov na kilo cel dan, ampak za kosilo pojem krompir, zelenjavo, zelenjavni zrezek ali pohan sir ali kaj podobnega in solato) Osebno se mi zdi, da imamo ljudje, glede na to, da smo vsejedi po naravi, izbiro. In če se nekdo odloči da ne bo jedel mesa zaradi moralnih razlogov jih nehajmo kritizirat! Vsak se odloči zase, s tem če kdo je ali ne je meso, pa na tretjo osebo nič ne vpliva. Nehajmo vedno iskati napake v dobrem.
Foter je zagrižen mesojedec, ampak ga moram zelo pohvalit, saj si drug drugemu dava vzajemno mir in si ne teživa z brezveznimi forami, ker oba veva, da ne bova drug drugega prepričala in se lahko samo kregava in se zato raje kaj drugega pogovarjava.
prepricevati prepricane je bolj ali manj brezplodno pocetje. Vsak ve sam zase,kako se orientira, informacij je v danasnji cyber dobi vec, kot jih lahko posameznik predela...naj se odloci vsak po svoje.
