ZAVETIŠČA, NAŠ VSAKDAN

ZAVETIŠČA, NAŠ VSAKDAN

OdgovorNapisal/-a Društvo Lajka » 02 Dec 2013, 22:46

V zadnjem času je po medijih opaziti povečano aktivnost nekaterih slovenskih zavetišč, da bi s pomočjo naklonjenih novinarskih peres prepričali javnost, da je s porabo javnih sredstev, namenjenih za oskrbo zapuščenih živali, vse lepo in prav. V našem društvu pa smo k temu vprašanju že zdavnaj pristopili na raziskovalni način in prišli v nekaterih primerih do izsledkov, ki tem trditvam in jadikovanjem ne pritrjujejo. Res je, da smo zelo natančno zbrali podatke za leta 2008 - 2011 (za leti 2010 in 2011 samo za posamezna zavetišča), ampak smo prepričani, da je realnost po zavetiščih še vedno taka, kot je bila.  Po tem obdobju je nekaj inventivnih prijemov pri krojenju statistike sliko napravilo bolj všečno - no, za živali se ni kaj dosti spremenilo, le na papirju lepše izgleda.
 
Pozivamo vsa slovenska zavetišča, da pripravijo letna poročila po isti metodologiji, kot jih pripravljajo v Zavetišču Ljubljana in "podobo na ogled postavijo". Poleg tega naj  vzdržujejo tudi verodostojen arhiv, s katerim bo moč dokazati navedene številke, če bi nejeverni Tomaži še vedno nesramno dvomili v napisano.
 
Pa malo pokomentirajmo navedbe v članku Skrben odnos do živali je za državo najcenejši, objavljenem v Dnevniku 15. 4. 2013. Z naslovom se popolnoma strinjamo in bilo bi idealno, da bi bile živali označene. Po trditvah UVHVVR naj bi bilo samo okoli 10 % psov neoznačenih, čemur, milo rečeno, ne verjamemo. Kako je potem mogoče, da so potem zavetišča polna živali, katerih lastnike je nemogoče identificirati? Pri terenskem delu predvsem na podeželju največkrat naletimo na neoznačene živali, ki seveda niti cepljene niso, nadzora s strani države pa praktično ni zaznati. Na tem področju denar leži na cesti, saj bi se že s kaznimi za prej nevedene kršitve nateklo precej denarja v proračun - vsaj dokler ljudje ne bi dojeli, da država resno misli, ko v zakonu določi, kako mora izgledati odgovorno skrbništvo. Pri mačkah je pa označevanje tako ali tako znanstvena fantastika, saj celo na UVHVVR menijo, da to ni potrebno. Ob spreminjanju zakonodaje so uvedbi registra mačk iz nam neznanega razloga nasprotovali. Mačke so očitno zgolj potrošni material, kajne?
 
Občine niso dolžne plačevati kastracij, temveč zgolj sterilizacijo samic pri psih. Zavetišča bi lahko samoiniciativno poskrbela tudi za to, kot to počnejo svetle izjeme med njimi. Smo pa že večkrat slišali od ljudi, da nekatera zavetišča tudi ob posvajanju psic zahtevajo od posvojitelja, da krije vsaj polovico stroškov sterilizacije ali pa kar kompletno, in pri tem prijazno ponudijo "svoje" usluge po znižani ceni. Žal iz večine slovenskih zavetišč odhajajo psi nekastrirani - posel je posel in stroški morajo biti čim manjši.
Pri večini zasebnih zavetišč do sedaj nismo opazili velike volje in zagnanosti za oddajo živali. Na svoje spletne strani obesijo fotografije s skopimi podatki o starosti živali, to je pa tudi vse. Prav ničesar ne storijo za prepoznavnost zavetišča, urnik za posvojitelje je popolnoma neprilagojen današnjemu tempu življenja, ob koncu tedna so zavetišča zaprta za javnost in ni možno posvajanje, kar se nam zdi popolnoma skregano z dobro prakso in poslanstvom ustanove takega tipa. Ljudje naj bi jemali dopust, da pridejo lahko posvojit, s tem da je včasih potrebno priti dvakrat, če se posvaja psička - ker so večinoma nesterilizirane, dokler nimajo znanega posvojitelja in je potrebno počakati, da se ta poseg opravi in potem ponovno priti po žival. Tako v nekaterih zavetiščih nesterilizirane psičke čakajo svojo usodo v boksih skupaj z nekastriranimi samci. Luštno, kajne?
 
Računica je jasna: le zakaj bi psice vnaprej sterilizirali, saj obstaja precejšnja verjetnost, da sploh ne bo oddana v 30-ih dneh, potem pa...ah, zgolj metanje denarja stran. Po 30 dneh se občini izstavi račun, mogoče celo dvema za isto žival, pa je zadeva rešena. Po drugi strani pa smo lahko priča tudi umetno povzročenemu premajhnemu obratu živali v zavetišču. Tudi tu je računica jasna: največ stroškov z živaljo je ob njenem prihodu v zavetišče. Ko je protokol izpolnjen, pa stroški drastično padejo in če je žival zdrava, so stroški njenega bivanja minimalni. Le čemu bi se preveč trudili z oddajo, če se lahko zadrži nekaj živali na dolgi rok in nastane privid neskončne humanosti, donacije pa kar prihajajo. Kaj pa tiste živali, ki čakajo zunaj na svojo priložnost? Mačke, ki niso prave barve, na primer...
 
Naše društvo se že dlje časa zavzema za to, da bi morala biti zavetišča za zapuščene živali že po zakonu neprofitna dejavnost, kot je to v svoj zakon vnesla Avstrija -  če se že primerjamo z državami, ki imajo to področje zakonsko dosti bolje urejeno, pa tudi mentaliteta ljudi je na višjem nivoju. Nikakor ne želimo, da bi naša država namenila manj denarja za oskrbo zapuščenih živali - prav nasprotno! Ampak kdor ne verjame, da zavetišče v zasebnih rokah pomeni poslovanje po logiki profita, naj si pogleda AJPES ali pa Supervizorja. Da o donacijah ob dobro zastavljenem marketingu niti ne razmišljamo. Poleg tega dobijo tudi posvojnine, ki znašajo v nekaterih primerih celo 70 eur. Potemtakem lahko razumemo, zakaj je obramba statusa quo s strani zavetišč tako enotna in dobro sinhronizirana.
 
Žalostno je, da mora zainteresirana javnost opozarjati na neustrezne razmere po zavetiščih, ki se trudijo biti čim bolj hermetično zaprta. Že nekaj let opozarjamo pristojne inštitucije na neustrezne karantene, na to, da se za mačkami izgublja vsaka sled (razen računov občinam), na nesledljivost živali, ko zapustijo zavetišče, ker le-ta niso bila dolžna hraniti dokumentacije (ali so vsaj menila tako), pa na zelo žalostno razmerje med sprejetimi in dejansko oddanimi živalmi. Nas pa vesli, da je naše dolgotrajno opozarjanje, kar se kontrole nad dokumentacijo tiče, obrodilo sadove, daj se mora le ta zdaj po novem zakonu hraniti 5 let.
 
Nenazadnje se vprašajmo, kako lahko nekatera društva brez kakršnegakoli financiranja iz davkoplačevalskih sredstev  oskrbimo spoštovanja vredno število živali letno? In govorimo seveda o pred oddajo cepljenih, čipiranih, steriliziranih/kastriranih in kompletno veterinarsko pregledanih živali. Za dobršen del le-teh smo tudi plačali posvojnine zavetiščem. Posvojiteljem vsaj naše društvo ne zaračuna niti centa, v treh letih pa beležimo preko 220 z našo pomočjo oddanih živali.
 
Gospa Cerjak-Kastelic iz DZZŽ Ljubljana, ki ima predstavnika v svetu celo dveh zavetišč, in ki tako goreče zavrača namigovanja o zaslužkarstvu lastnikov zavetišč, pa je vljudno vabljena na ogled dokazov za take trditve kar na naš naslov. Bomo veseli, če si jih bo končno že kdo iz tabora "pro" malo pobliže ogledal. Do sedaj se to še ni zgodilo, čeprav smo svojo pripravljenost za to že velikokrat izrazili.
 
DZZŽ Ljubljana naivno meni, da so zakoni odraz volje in usmeritev v družbi. Mogoče smo preveč črnogledi, ampak nam se zdi, da so bolj odraz volje lobijev,  centrov moči in denarnih tokov. V razpravah o spremembi zakona o zaščiti živali so bili proti podaljševanju roka za evtanazijo v zavetiščih. Delno se strinjamo s tem - za živali po nekaterih zavetiščih bi to pomenilo le podaljševanje agonije. Dokler zavetišč ne prevzamejo ljudje, ki vedo, kaj pomeni dobrobit živali in ne le dobrobit lastne denarnice, je bolje tako. Ko pa se bo to zgodilo, bodo tudi evtanazije zdravih živali generalno šle na smetišče zgodovine.
 
Ja, gospa Samec, evtanaziranje bi bilo za zavetišče najceneje - že sama uporaba teh dveh besed v istem stavku je nemoralna. Po drugi strani tudi zidanje Potemkinovih vasi postaja malo težje in občine so postale malo bolj pozorne na svoje seske. Težki časi prihajajo, kajne?
 
Poante "zanimive" primerjave stroškov  zavetišč z domovi za ostarele, ki jo je podal gospod Vidic, žal ne razumemo - cene storitev zavetišč so ne samo subvencionirane, ampak v celoti financirane s strani države, in sicer po cenah, ki jih vsako zavetišče samo določi, kakor mu pade na pamet, vse ostalo je potem lahko tudi le vprašanje dobrih zvez in poznanstev.
 
Še enkrat poudarjamo: ne želimo, da se sredstva za oskrbo zapuščenih živali zmanjšajo, želimo le, da bi zavetišča poslovala tako, da bi bila le-ta dejansko porabljena za to, da bodo zapuščene živali primerno oskrbljene in v najkrajšem času in v čim večjem številu oddane v kvalitetne nove domove. Še bolje pa bi bilo, da bi pristojne inštitucije zlepa ali zgrda poskrbele za dosledno označevanje živali in kaznovanje kršiteljev zakonov s področja zaščite živali  na zgornjih mejah določenih možnih kazni.
Uporabniški avatar
Društvo Lajka
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 340
Pridružen: 21 Nov 2013, 14:44

Vrni se na LAJKA GLASNO RAZMIŠLJA



Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gostov

cron