5 let pa ni kar tako, anede?
V mojih letih je že dovoljeno obujat spomine in morit ljudi okoli sebe s pripovedovanjem določenih zgodb po večkrat, pa bom to pravico izkoristila - namesto prigodnice
: Nikoli ne bom pozabila, ko smo bile pred kakšnimi 3 leti na sestanku pri našem najljubšem, najboljšem, najbolj poštenem županu. Kljub temu, da smo dokazali, da njegovi uslužbenci ne govorijo resnice, pa ne samo nam, ampak niti informacijski pooblaščenki, se je ata Smrk brezrezervno postavil za svoje podanike. O njegovem obnašanju do nas raje sploh ne govorim - čisto nekaj drugega kot pred kamerami, ko dela fris ko Božiček. Kremenčkovi. Nooooooo, ugotovili smo, da ima po pol ure nadiranja še vedno malo težav, da si zapomni ime našega društva. Pa reče: kako se že imenujete...Lajka al kako?? Pa reče županu gospa Miheličeva iz ZOO-ja: Lajka, ja....saj veste, ta društva...pridejo, pa grejo...pa jih kar naenkrat ni več. Pa sem si mislila: you wish.... rekla raje nisem nič, ker sem se bala, da bomo vržene skozi zaprto okno, tak "nastop" je bil.
Ampak še vedno smo tu, vedno več delamo, vedno bolj smo prepoznavni, vedno več ljudi nam zaupa in nas podpira pri skrbi za živali v stiski. In v tem trendu nameravamo ostati še naprej. Ne, gospa Miheličeva in mogoče še kdo, nikamor ne bomo šli...tu bomo ostali, takšni kot smo.
Maj pipl, kot pravi Slavica, prisrčne čestitke ob našem 5. rojstnem dnevu in seveda: s polnimi jadri naprej - najmanj tako kot do sedaj, seveda pa je tendenca k še boljšemu. Pa ne se kaj dosti spreminjat, ste čisto fajn taki, kot ste.