FIP - Mačji infekcijski peritonitis

FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Društvo Lajka » 13 Feb 2014, 20:56

Kaj je FIP?

Mačji infekcijski peritonitis (FIP – Feline Infectious peritonitis) je virusna bolezen, ki jo povzroča mačji koronavirus . Večina sevov mačjega koronavirusa je avirulentnih, kar pomeni, da ne povzročajo bolezni. Mačke, okužene s koronavirusom, večinoma ne kažejo simptomov v začetnem stadiju virusne infekcije, imunski odziv se pojavi z razvojem protivirusnih protiteles. Pri majhnem odstotku okuženih mačk (5 do 10 %) okužba napreduje v klinično FIP - bodisi z mutacijo virusa ali z odklonom imunskega odziva. Virus v takem primeru imenujemo mačji virus infekcioznega peritonitisa (FIPV – Feline Infectious Peritonitis Virus) . S pomočjo protiteles, ki naj bi zaščitila mačko, a v tem primeru bele krvne celice okužijo z virusom celoten organizem. Intenzivna vnetna reakcija se pojavi v okolici žil v tkivih, kjer se okužene celice nahajajo, pogosto v trebuhu, ledvicah ali možganih. Prav ta interakcija med lastnim imunskim sistemom in virusom je odgovorna za izbruh bolezni. Ko mačka razvije klinično obliko FIP-a, je bolezen progresivna in skoraj vedno usodna.

Je moja mačka ogrožena za razvoj FIP-a ?

Vsaka mačka, ki ima v sebi koronavirus, je potencialno ogrožena za razvoj FIP-a, vendar je največja verjetnost za izbruh bolezni pri mačkah s slabšim imunskim sistemom, pri mačjih mladičih, mačkah, ki so pozitivne na mačjo levkemijo (FeLV) in pri starejših mačkah. Večina mačk, pri katerih se razvije FIP, je mlajših od dveh let, pri starejših je to redko, ne pa nemogoče. FIP je relativno pogost pojav v splošni populaciji mačk, vendar pa je klinični izbruh bolezni veliko pogostejši v populaciji z več mački, kot so npr. nekatera zavetišča ali tako imenovani »šteparji«.

FIP ni zelo nalezljiva bolezen. Mačji koronavirus lahko najdemo v večjih količinah v slini in blatu mačk med akutno okužbo ter v manjši meri pri mačkah, ki so samo prenašalke, tako da se lahko prenaša preko stika z okuženo mačko, preko mačjih stranišč ter hrane in vode. Virus lahko v okolju preživi več tednov. Najpogostejši način prenosa koronavirusa je prenos z okužene samice na mladiče, običajno v času, ko so mladiči stari 5 do 8 tednov.

Kakšni so simptomi FIP-a ?

Mačke, ki so bile izpostavljene koronavirusu, ponavadi ne kažejo nobenih očitnih simptomov. Nekatere mačke lahko kažejo blage simptome v zgornjih dihalih, kot so kihanje, solzenje in nosni izločki. Pri nekaterih lahko pride do blage črevesne bolezni (driska). Le majhen odstotek mačk, ki so bile izpostavljene mačjemu koronavirusu, razvije FIP - in to se lahko zgodi več tednov, mesecev ali celo let po začetni izpostavljenosti .

Pri mačkah, kjer se razvija akutna oblika FIP-a , lahko simptomi izgledajo nenadni, saj imajo mačke neverjetno sposobnost, da prikrijejo bolezni, dokler niso v stanju krize. Ko se pojavijo simptomi, se le-ti stopnjujejo v obdobju nekaj tednov in končajo s smrtjo. Večinoma mačke najprej razvijejo nespecifične simptome , kot so izguba apetita, hujšanje, depresija, slabša (»groba«) kvaliteta dlake in povišana telesna temperatura .

Obstajata dve glavni obliki FIP , tako imenovani mokra in suha oblika. Suha oblika večinoma napreduje počasneje od mokre. Simptomi navadno vključujejo kronično izgubo teže, depresijo, slabokrvnost in vztrajno zvišano telesno temperaturo, ki se ne odziva na zdravljenje z antibiotiki.

Za mokro obliko FIP-a je značilno kopičenje tekočine v trebuhu (redkeje v prsih). V zgodnjem stadiju bolezni lahko mačka kaže podobne simptome kot pri suhi obliki, vključno z izgubo telesne teže, povišano telesno temperaturo, izgubo apetita, in letargijo . Mokra oblika bolezni pogosto hitro napreduje in ko kopičenje tekočine postane pretirano, ima mačka težave že z dihanjem .

FIP je težko diagnosticirati, saj lahko mačke razvijejo različne simptome, ki so podobni tistim iz številnih drugih boleznih .

Lahko mojo mačko testirajo za FIP ?

Za FIP žal ni preprostega diagnostičnega testa. Test zazna prisotnost koronavirusa v mački, ne more pa razlikovati med različnimi vrstami tega virusa. Pozitiven rezultat pomeni samo, da je bila mačka predhodno izpostavljena virusu, kar pa ne pomeni, da se bo kdaj razvil FIP.

Edini zanesljivi način za diagnosticiranje FIP-a je preiskava tkiva na obdukciji . Veterinarji postavijo diagnozo na podlagi visoke verjetnosti glede na zdravstveno zgodovino mačke, simptomi, preučitve tekočine pri mokri obliki in pozitivnega rezultata na prisotnost virusa oziroma protiteles.

Ali je mogoče FIP zdraviti ?

Na žalost ni znanega zdravila ali učinkovite terapije pri zdravljenju FIP-a. Nekatera zdravljenja lahko povzročijo kratkoročna izboljšanja v majhnem odstotku mačk, vendar je FIP usodna bolezen. Zdravljenje je običajno podporno, kot npr. kvalitetna zdravstvena nega in prehrana, ter lajšanje vnetnih odzivov. Mačke s FIP se pogosto zdravi s glukokortikosteroidi, interferoni, citostatiki in antibiotiki. Podporno zdravljenje lahko vključuje tudi infuzijo, odvajanje nakopičene tekočine in transfuzijo krvi.
V zadnji fazi FIP-a muce zelo trpijo, zato večina veterinarjev priporoča humano odrešitev z evtanazijo.

Trenutno potekajo raziskave, da bi našli druga imunosupresivna zdravila, ki bi lahko upočasnila napredovanje bolezni. En obetaven pristop, ki se trenutno raziskuje, združuje protivirusno sredstvo in modifikator imunskega odziva.

Lahko zaščitim svojo mačko pred FIP-om ?

Dobra skrb za mačko (kvalitetna prehrana, nestresno okolje, izključno notranje bivanje, redno čiščenje mačjih stranišč, preprečevanje prenatrpanosti z mačkami ipd.) zmanjšuje verjetnost za razvoju FIP-a .


Vir: American Association of Feline Practitioners and the Cornell Feline Health Center, Cornell University, College of Veterinary Medicine
Uporabniški avatar
Društvo Lajka
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 340
Pridružen: 21 Nov 2013, 14:44

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a B&E » 13 Feb 2014, 21:37

Še ena zahrbtna bolezen, ki jo je težko diagnosticirati :sad: Upam, da jo nikoli ne dobimo :angel:
Uporabniški avatar
B&E
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 1004
Pridružen: 23 Nov 2013, 13:50

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Kitty Kat » 16 Feb 2014, 22:39

Želela bi z Vami vsemi, mačjeljubci, podeliti mojo izkušnjo s to zahrbtno boleznijo.

Zgodilo se je lani oktobra.

Lani konec avgusta (natančneje 27. v mesecu) sva šla s partnerjem v LIdl. Kot že tolikokrat. Ko sva vse nakupila in se vračala domov po isti poti, sva v grmovju zagledala črnega mucka. Majhnega, drobnega. Jokal je. O, kako je to bogo mačje revše jokalo. Partner mi je rekel, da ga ne moreva vzeti, saj ga nimava v čem nesti. Meni pa je notranji glas govoril: "Ne obrni mu hrbta. Ne poglej stran in pojdi naprej." Poskušala sem utišati "glas", a je postajal vse glasnejši.

Kot bi usoda hotela, sem pred dnevi brala prispevek o črnih mačkah - kako jih veliko verjame, da prinašajo nesrečo in se jih zato na veliko izogibajo. Šla sva nekaj korakov naprej in nisem se mogla upreti, da nisem pogledala nazaj, kako je z muckom. Tekel je za nama. Pogledala sem partnerja. Vedel je, da ne bom odnehala.

Iz vreče sem vzela palčke, ki sva jih kupila za najinega mačkona in odprla sem eno. Jedel je, kot ne bi jedel cel mesec. Prvo, kar sem opazila in me je začudilo, imel je zelo čudno barvo oči (malo je vleklo na rdečo). Mucek je postal razigran, malo smo se lovili. Gledala sem ga, spet se je oglasil "glas". "Vzemi ga!".

Tako sva šla domov po transporter. Morala sva pohiteti, saj se je že temnilo, kljub temu da je bilo proti koncu poletja. Vzela sva nekaj igračk na palici in sva se vrnila k mucku. Moj partner ga je z veliko potrpežljivosti le ujel. In odnesla sva ga domov.

Normalno je bil prve dni ves prestrašen, a najin mačkon ga je dobro sprejel. Peljala sva ga k veterinarju, ga cepila, jaz sem bila prepričana, da je punčka. Pa me je veterinar postavil na realna tla, da sem blažena med moškimi :) Bil je srečen, zelo ljubljen muc s toplim domom.

Razmišljala sva, kako bi črnemu prijateljčku dala ime. Spet tisti "glas", šesti čut. "Feliks naj bo!" Kakšna ironija!!!

Feliks je ogromno jedel, res ogromno. Pojedel je vse iz svoje posodice, vse iz Tačkove. In ves čas je bil njegov trebušček zelo napet. Ni se mi zdelo normalno. Partner me je prepričeval, da sem paranoična, da naj že dam mir, da je z njim vse v redu. Sčasoma sem si enako začela dopovedovati tudi sama. "Vse je le v tvoji glavi. Umiri se! Vse je v redu."

En mesec je minil, kot bi mignil. Bili smo srečna družinica. Mačkona sta norela po stanovanju, midva sva bila srečna, da Taček ni bil sam. Mene pa je potihoma še vedno mučil ta napet trebušček. Kar sem omenila tudi veterinarjem. Njihov odgovor je bil: "Pač rad je. Vse je v redu." Nisem jim verjela. Besna sem bila, ker me nihče ni jemal resno.

Odločila sva se, da ga dava kastrirati. Čez noče je ostal na kliniki in sem ga šla iskat v začetku tedna. Vem, kakšen je maček, ko se zbudi iz narkoze. Feliks ni bil tak. Njegovo obnašanje mi je nagnalo strah v kosti. Čudno je razpiral gobček, se zabijal v tla, ni bil pri miru. Zagrabila naju je panika in peljala sva ga nazaj. Tam so naju spet mirili, da je vse v redu, da je to normalno.

Moj bes se je le še stopnjeval. Od mojega 10 leta (torej 18 let!!) so pri naši hiši mačke, pa česa takega še nisem videla. NIKOLI!! Pa sem že vsaj 8 mačkam rešila življenje in našla topel dom. V meni je vrelo: "Nihče me ne bo prepričal, da je to normalno!! KER NI!!" Stanje se je umirilo. 5 dni po tistem pa je prišel tisti prekleti petek!

Že v četrtek sem opažala, da je pretirano miren. Pa sem si mislila, OK, morda ima slab dan. Tudi mačke ga imajo kdaj. NI prosil za hrano kot ponavadi, ležal je, spal. Proti večeru sta se malo igrala, a nista norela kot ponavadi. Feliks se je hitro utrudil. Čepel je. Ko sem ga hotela rahlo potisniti v smislu "uleži se", se ni hotel. Trebušček je bil spet zelo napet. Ni si bil podoben. Taček je jedel. Feliks se je umaknil in ga opazoval.

Danes vem, da se je poslavljal. :cry:

Partnerju sem omenila, da nekaj ni v redu. Spet me je miril, da je vse v redu, da naj se že pomirim.

Potem pa sem zaslišala tisti zvok, ki ga nikoli več nočem slišati. Hropel je. Bila sem že tako živčna, da nisem več vedela, ali si domišljam, ali je res. Pospremila sem ga v kopalnico, kjer je spal. Preden sem zaprla vrata za njim, me je pogledal.

Še danes se počutim krivo, da nisem nečesa ukrenila, čeprav verjetno ne bi ničesar spremenila. A se krivim, da sem mu obrnila hrbet. :cry:

Šla sva spat. Nekaj časa nisem mogla zaspati, saj me je ves čas preganjalo, da nekaj ni v redu. V vsem tem razmišljanju sem utonila v spanec.

Petek zjutraj. Dan, ki ga nikoli ne bom pozabila. Dan, ki bi ga najraje izbrisala.

Partner se vstane zelo zgodaj. Že, ko sem slišala, da se je vstal, sem vedela, da bo šel naprej Feliksa pogledat. In kot nekakšen "deja vu" sem ga videla, kako prihiti nazaj. In je. Priteče v spalnico: "S Feliksom je nekaj narobe!" Sploh se ne spomnim, kako sem vstala, vem le, da me je obšla groza, ko sem ga zagledala v kopalnici, kjer je ponavadi spal. Spet je hropel. Komaj je še dihal. Ko sem se ga dotaknila, mi je roka sama odskočila, saj je postajal hladen.

V paniki nisva vedela, kaj naj ob 5h zjutraj. Klicala sva dežurno veterinarsko kliniko. Klicala sva taksi, nadrla sem jih, naj čim prej pridejo. Ker je nujno.

Ko sva prišla pred kliniko, sva morala čakati veterinarja. Zdela se mi je cela večnost. Veterinar je le prišel.

Ves čas sva mu prigovarjala, naj zdrži, da ga imava rada, da bo vse dobro. Kaj pa sva vedela?! :cry: :sad:

Veterinar ga je začel pregledovati. Obhajal naju je obup, nisva vedela, kaj bo. Imela sva upanje! Držala sva Feliksa. In takrat sem zaslišala: "Mijav!" Čisto tih, a sem ga slišala. Kot bi rekle: "Hvala!" In začel je presti (mesece kasneje sem nekje prebrala, da mačke ne predejo le iz užitka, ampak tudi takrat, kadar jih kaj boli, saj s predenjem omilijo bolečino. Tudi bolečino, ko umirajo. :cry: )

Še bolj sem planila v jok, oči sem imela že čisto rdeče. Zdelo se nama je, da se veterinar vleče kot megla. Kričala sem s pogledom: "Podvizaj se! Pomagaj mu! Reši ga!!" Nisem se zavedela, da je tudi on le človek in da včasih pač ne gre. In sem ga vprašala, kaj je to?!" Kaj zaboga je narobe s Feliksom?! Iz danes na jutri.

In potem je rekel. FIP. Gledala sva ga kot da sva z Marsa. FIP?! KAJ JE TO?! Veterinar: "Mačji infekcijski peritonitis" KAJ?! Njegove razlage nisem slišala, sem pa se zaslišala, ko sem ga vprašala: "Kolikšne so možnosti, da se pozdravi?".

Odgovor: "1%". Kot bi mi nekdo primazal klofuto. PROSIM?! 1%?!! Verjetno mislite 10?! 100?! "Ne, gospa, 1%!" Neeeeeeee!! V sebi sem kričala: "Lažete, le leni ste in se Vam ne da in ga boste pustili, da umre!"Poskušal ga je segreti. Zaman.

Partner me je potegnil na stran, tudi on je že jokal. Rekel mi je: "Vem, da tega nočeš zdajle slišati, ampak mislim, da je najbolje, da ga rešiva trplejnja!" "Neeeee!! Veterinar mi je rekel, da je to res najboljša možnost, saj mu voda zaliva pljuča in če ne drugega, se bo čez pol ure, uro zadušil s tekočino.

Stala sva zraven njega, ko je veterinar naredil UZ (po nekajminutnem prepričevanju: "To Vas bo stalo!" "Briga me!!! NAREDITE UZ!!" (zamolčano: Zato ste pa tu, hudiča!!!")) in res, tekočine je bilo ogromno.

Feliks se je vznemiril. Mirila sva ga. Potem naju je pogledal gor, kot bi hotel reči: "Boli me, trpim, rešita me! Pustita mi oditi, prosim!" In sva. Držala sem ga za tačke, mu prigovarjala, da je bil čudovit, da ga imava zelo rada, da ga kmalu ne bo več bolelo in naj naju ne pozabi. Ves čas sem ponavljala: "Oprosti. Oprosti. Oprosti. Oprosti."

Skoraj sem doživela živčni zlom. Partner me je miril, da nisem jaz kriva, da nisem mogla vedeti. Ugovarjala sem mu. "Čutila sem, da nekaj ni v redu pa sem šla spat! Kakšen človek sem?! Kaj je narobe z mano, da nemočnemu bitju tako obrnem hrbet."

Feliks je zaspal. Za vedno.

Domov sva se vrnila z avtobusom in praznim transporterjem. Čas se je ustavil. Nisem jedla, nisem spala. 3 tedne sem bila le senca sama sebe. Jokala sem v spanju. Krivda me je razžirala. Prepričevala sem se, da bi lahko kaj spremenila.

Dogovorili smo se, da me bodo poklicali, da potrdijo, da je res bil vzrok FIP. Poklical me je direktor klinike in potrdil diagnozo. Rekel mi je tudi, da ne bi mogla ničesar spremeniti. Četudi bi ga pripeljala prejšnji večer, ko sem zaslutila, da je nekaj narobe, bi ga pustili na opazovanju in bi umrl sam, na hladni mizi.

Tako pa ni bil sam. Bila sva ob njem do zadnjega. In sčasoma sem v tem našla kanček tolažbe. Feliks. Srečko. Pa je res bil? Mnogi pravijo, da ja. Če bi ga pustila zunaj, bi umrl kdovekje, sam, na hladnem, mokrem. Mesec in pol pa je bil neizmerno ljubljen, na toplen, sit in zadovoljen muc. Marsikatera mačka ali muc nimata te sreče.

In ali sem dober človek? Mislim, da sem. Vem, da je Feliksu dobro preko mavrice. Zagotovo z našo Miko (ki je šla preko mavrice 9.7.2012 zaradi odpovedi ledvic in častitljive starosti 16-ih let) lovita miške. Ni sam. To me pomirja.

Kaj sem želela s to zgodbo povedati? Bodite pozorni, opazujete svoje ljubljence, zaupajte šestemu čutu. Ne pustite se prepričati, če zares slutite, da nekaj ni v redu. Ne pravim, da delajte paniko za vsako malenkost, a konstantno napet (tudi ko maček en čas ni jedel) trebušček ni normalen.

In v kolikor pride do najtežje odločitve (osebno sem šla skozi njo 2x v življenju v razmaku leta in pol, najprej pri Miki, potem pri Feliksu - ampak pri Miki sem se lažje sprijaznila, saj je doživela res lepa leta, Feliks pa je bil star komaj pol leta, komaj dobro je začel živeti pa ga je bog vzel k sebi!) najdite moč v sebi in ostanite do konca. Do zadnje sekunde, zadnjega vdiha. Zadnjega izdiha. Žival vas takrat potrebuje. In s tem izkažete ljubezen in spoštovanje, ki si ga vaš ljubljenec zasluži.

Srčno upam, da vam skozi ta pekel nikoli ne bo treba iti. A naj bo moja zgodba v opomin, da ta bolezen obstaja in da zanjo ni zdravila, ki bi jo ozdravilo (obstajajo le zelo draga zdravljenja, ki ne zagotavljajo ozdravitve).

Radi se imejte. Radi imejte svoje mačje štirinožne prijatelje. Njihova ljubezen in hvaležnost sta večni. Dosmrtni. :romance-inlove:
Prrrrrrrrrrrrisrčen pozdrav,
Kitty Kat
Uporabniški avatar
Kitty Kat
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 75
Pridružen: 08 Feb 2014, 07:47
Kraj: Maribor

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Kitty Kat » 17 Feb 2014, 02:11

Feliks :angel: :cry:

Slika
Prrrrrrrrrrrrisrčen pozdrav,
Kitty Kat
Uporabniški avatar
Kitty Kat
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 75
Pridružen: 08 Feb 2014, 07:47
Kraj: Maribor

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Slavica » 17 Feb 2014, 06:40

Kitty Kat, hvala, da si z nami delila to zgodbo, vem, da ni bilo lahko :praising: .
Naredila sta več, kot žal večina ljudi - nista se obrnila vstran, Feliks je bil sit, na varnem in ljubljen do konca, ter
nista pustila, da se muči, ampak sta mu dala možnost, da zaspi za zmeraj. Hvala vama :giverose:

Feliks, ti pa pozdravi vse naše tam gor in jim povej, da nikoli ne bodo pozabljeni :cry: <3
Slavica
 

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Kitty Kat » 17 Feb 2014, 09:22

Slavica, hvala. :giverose:
Prrrrrrrrrrrrisrčen pozdrav,
Kitty Kat
Uporabniški avatar
Kitty Kat
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 75
Pridružen: 08 Feb 2014, 07:47
Kraj: Maribor

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Kitty Kat » 17 Feb 2014, 10:01

Slavica napisal/-a:Kitty Kat, hvala, da si z nami delila to zgodbo, vem, da ni bilo lahko :praising:


Res je, ni bilo lahko. Po dolgem razmisleku sem se usedla za računalnik in besede so same ušle iz moje glave v moje prste na računalniški zaslon. Pomislila sem: "Moram to storiti. Za Feliksa. Za vse, ki sploh ne vedo, da ta bolezen obstaja. Tako kot jaz nisem vedela. Da vidijo, kako kruta je, neizprosna.

Slavica napisal/-a:Naredila sta več, kot žal večina ljudi - nista se obrnila vstran, Feliks je bil sit, na varnem in ljubljen do konca, ter nista pustila, da se muči, ampak sta mu dala možnost, da zaspi za zmeraj. Hvala vama :giverose:


V tistem trenutku nisem bila mnenja, da sem naredila dovolj. Še vedno pridejo trenutki, ko "ga zagledam" v kopalnici. Ampak se trudim, da se spominjam le lepih trenutkov. Kako zelo rad se je cartal, za hrano bi se prodal. Naša črna kepica ljubezni, hvaležnosti.

Slavica napisal/-a:Feliks, ti pa pozdravi vse naše tam gor in jim povej, da nikoli ne bodo pozabljeni :cry: <3


Nikoli ga ne bova pozabila.
Prrrrrrrrrrrrisrčen pozdrav,
Kitty Kat
Uporabniški avatar
Kitty Kat
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 75
Pridružen: 08 Feb 2014, 07:47
Kraj: Maribor

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a ShebaPuhi » 17 Feb 2014, 11:05

Kitty Kat hvala, da si delila svojo izkušnjo :giverose:
To si tako nazorno opisala, da mi še zdaj tečejo solze po obrazu in priznam že mal paničarim... saj ne da je kaj narobe z našimi, ampak če se mi zdi, da se kdo kakšen dan malce umakne pa spi takoj začnem težit svojmu, če misli da je vse uredu. Vprašanje? Ali lahko to bolezen tudi prenesemo iz zunanjega okolja npr. na čevljih ipd? Naša dva sta bila testirana za mačji aids in še tisto ta drugo (izrazi mi res ne gredo) in hvala bogu negativna ampak vseeno.
Sheba&Puhi
Uporabniški avatar
ShebaPuhi
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 379
Pridružen: 29 Dec 2013, 11:11

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Kitty Kat » 17 Feb 2014, 11:22

ShebaPuhi napisal/-a:Kitty Kat hvala, da si delila svojo izkušnjo :giverose:

Ni za kaj.

ShebaPuhi napisal/-a:priznam, že mal paničarim... saj ne da je kaj narobe z našimi, ampak če se mi zdi, da se kdo kakšen dan malce umakne pa spi takoj začnem težit svojmu, če misli da je vse uredu.

Nikar. Namen te objave ni bil povzročiti vsesplošno paniko. Namen je bil le ozavestiti.

Tudi mačke imajo svoje dneve, so muhaste, se slabo počutijo (pa to ne pomeni, da so resno bolne, lahko gre le za slabo počutje, morda jih želodček kaj črviči.) Dokler so ješče, odvajajo normalno, so razigrane (tisti dan, dva ni nič narobe, če so bolj mirne), ni razloga za paniko.

ShebaPuhi napisal/-a:Vprašanje? Ali lahko to bolezen tudi prenesemo iz zunanjega okolja npr. na čevljih ipd? Naša dva sta bila testirana za mačji aids in še tisto ta drugo (izrazi mi res ne gredo) in hvala bogu negativna ampak vseeno.

Verjetno misliš FELV (mačja levkoza).

Tudi Feliks je bil negativen na FIV (mačji aids in FELV. Pozabila sem poudariti, da je Feliks to bolezen že prinesel k nama, saj sva ga pobrala s ceste.

FIP je ZELO REDKA mutacija koronavirusa. Koronavirusov je veliko, v FIP MUTIRA LE EN!!!
Če se prav spomnim, sem nekje brala, da se FIP prenaša le z mačke na mačko preko sline in iztrebkov. Higiena je vsekakor zaželena.

Brez panike. Mačke začutijo stres, napetost. In prav stresne situacije so tiste, ki SPROŽIJO mutacijo. Veliko mačk je pozitivnih na koronavirus, pa živijo 10, 15 let, nikoli ne mutirajo. Nekatere, kot npr. Feliks pa pač nimajo te sreče. Ne veva, v kakšnih razmerah je prej živel, v kakšnih razmerah se je skotil.

Raje pocrkljajte svoje ljubljence. Dokler ni res utemeljenega suma (kot že prej navedeno), bodite mirni.
Prrrrrrrrrrrrisrčen pozdrav,
Kitty Kat
Uporabniški avatar
Kitty Kat
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 75
Pridružen: 08 Feb 2014, 07:47
Kraj: Maribor

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Slavica » 17 Feb 2014, 12:34

:text-goodpost: :verygood:
Slavica
 

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Malina » 18 Feb 2014, 12:11

Kitty Kat, žal mi je za Felixa, ampak saj sama veš - v takem primeru ni pomoči. :cry: In muc vsaj ni umrl sam, zavlečen kam v grmovje. Mesec dni je imel topel in ljubeč dom, kar je veliko več, kot ima večina prostoživečih pripadnikov njegove vrste. Naredila sta vse, kar je bilo mogoče, ampak preko meja, ki jih je pri tej bolezni postavila narava, se pa žal ne da. :sad:
Uporabniški avatar
Malina
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 1158
Pridružen: 25 Nov 2013, 16:45

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Kitty Kat » 18 Feb 2014, 12:18

Malina, hvala. :giverose:
Prrrrrrrrrrrrisrčen pozdrav,
Kitty Kat
Uporabniški avatar
Kitty Kat
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 75
Pridružen: 08 Feb 2014, 07:47
Kraj: Maribor

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Yasmin » 16 Dec 2014, 01:40

Mucek Mao :cry:

Slika

:cry:
Yasmin
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 3
Pridružen: 14 Dec 2014, 20:30

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a *šiva* » 16 Dec 2014, 02:03

Je poginil zaradi FIP-a? :(
Homo homini lupus est.
Uporabniški avatar
*šiva*
Moderator
 
Prispevkov: 1602
Pridružen: 20 Nov 2013, 21:07

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a Yasmin » 16 Dec 2014, 02:25

Ja in zaradi najhujse mozne oblike "mokre" :cry: , odkrili smo ga se preden so prikazali prvi simptomi :cry: , poskusili smo vse :cry:
Yasmin
Registriran uporabnik
 
Prispevkov: 3
Pridružen: 14 Dec 2014, 20:30

Re: FIP - Mačji infekcijski peritonitis

OdgovorNapisal/-a *šiva* » 16 Dec 2014, 11:53

Oh, bogi muc. Žal pri FIP-u ljudje še vedno izgubljamo bitko, saj nismo "iznašli" še ničesar, kar bi preprečilo razvoj te bolezni :(.
Homo homini lupus est.
Uporabniški avatar
*šiva*
Moderator
 
Prispevkov: 1602
Pridružen: 20 Nov 2013, 21:07


Vrni se na Mačji kotiček za zdravje



Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

cron