Našemu Srečkotu počasi odpovedujejo ledvice (star je 15 let). S to boleznijo sem se pri njem srečala prvič, zato sem precej
brala in spraševala ljudi z izkušnjami ter seveda veterinarje.
Da nekaj ni v redu, sem sklepala po povečanem pitju, čemur je seveda sledilo veliko lulanja (kepe peska niso bile kepe,
ampak prave skale, še na ta veliko lopatko jih komaj spravim ).
Šla sva k vetu, kjer so mu vzeli kri in urin iz mehurja ter naredili ultrazvok ter postavili diagnozo odpovedi. Na ledvicah
ima tudi že ciste.
Zdravila za to pač ni, lahko le poskušamo podaljšati življenje, dokler je le-to še kvalitetno in brez bolečin.
Renal diet za ledvičarje ne mara, tako da mu dietne brikete mešam med ostalo. Boljše, da poje nekaj, kot pa
da hujša zato, ker mu hrana ne odgovarja. Pri mokri hrani pazim, da naročam tisto s čim manj vsebnosti fosforja ter
jo posujem z Ipakitine praškom, ki vrednost fosforja v hrani še znižuje.
Zaradi občasno povečane želodčne kisline (spremljevalni simptom pri ledvičarjih, so mi pojasnili veti) večkrat bruha,
zato sem kupila Tree barks powder od Dorwesta, ki ga pomešam med brikete in res deluje - Srečko bruha
le še zelo poredko, manjša je zato tudi nevarnost, da dobi rano na želodcu. Prašek ni poceni, vendar kljub vsakodnevni
uporabi res dolgo traja, še zmeraj imam prvo pakiranje, ki sem ga kupila že pred meseci.
Pazim, da mu ne povzročam stresnih situacij (npr. z začasniki), občasno pa dobi tudi podkožno infuzijo, da se telo malo
razstrupi. To je to zaenkrat, naslednji teden imava kontrolo in upam, da bodo povedali to, kar že dosedaj: "pri njemu
pa to res zelo počasi napreduje, še kar nekaj dobrega življenja ima pred sabo"