Pozdravljeni Lajkovci!
Bambi je sedaj pri nas že kakšen mesec.
Dolgo časa smo potrebovali, da se je aklimatizirala, ter navadila na vse družinske člane. Vse drugo je bilo lepo in prav pa vendar je bila še vedno zelo plašna do ljudi, ki jih ni poznala. (obiskovalcev, prijateljev) Seveda sva s punco bila z njo skoraj 24/7, ter se trudila narediti vse, samo da bo ostala pri nas. Pri nas doma smo imeli vedno kuže pa vendar je bila Bambi čisto drugačen primerek in smo seveda začeli znova. (brali knjige, klicali razne pasje učitelje, ter behavioriste, itd...) V 14 dneh smo že dvakrat skoraj obupali in si govorili da to nikakor nebo šlo, pa vendar smo bili strpni in se še vedno z njo veliko ukvarjali (vozili na sprehode, igrali z njo, učili,...). Seveda je bil samo en problem. Bambi je bila tako plašna, ter sklepamo, da se je iz prejšnjih posvojitev ali podobno morala še posebej zapomniti babice (bele lase, očala, itd...), ter nanje renčala, lajala in tudi dve babičini prijateljici ugriznila. Čedalje bolj se mi je dozdevalo ob gledanju Cesar Millanovih epizod (pogledal sem jih milijon
), da je seveda problem mogoče samo v pristopu do kuža in da Bambi to dela zgolj zaradi tega, ker je tako prestrašena in nas poskuša zaščititi. Ključnega pomena je bilo Cesarjovo pravilo (no touch, no talk, no eye contact) ko nekdo pride kužka ne sme ogovarjati, ne pogledati oz. izpostaviti očesnega stika in ne dotakniti oz. iztegniti roke da povoha. Ko smo začeli to prakticirati se je nekako umirila in ni več lajala na ljudi. Ko je Bambi denimo dvakrat povohala tistega, ki je prišel na obisk se je umirila in zrelaksirala. Nato smo začeli malo s podkupovanjem in tako smo že skoraj da dosegli, da Bambi ne laja na obiskovalce, ipd. ter pridobila je veliko več samozavesti tudi ob drugih psih in sicer skoraj vsak dan se druži s psi. Bodisi sprehod ali igranje na polju. Seveda pa sedaj Bambi čez dan uživa, skače in se igra na vrtu, zvečer pa se stisne v toplo posteljico. Veliko se ji nasmejimo, saj ima raje kar hruške in jabolka, kot žogice, ipd. Zelo nam je prirasla k srcu že po enem mesecu in nam bo še bolj. Skratka hotel sem samo opozoriti vse posvojitelje naj se najprej zelo dobro pozanimajo kako se obnašati do kuža saj s skoraj nobenim kužkom ni čisto nič narobe. Naroben je velikokrat le naš pristop do kuža. Zdi se mi, da je bolj človeško in lepo, da našega najboljšega prijatelja posvojimo v zavetišču. Kužki niso čisto nič krivi, da so se znašli tam in vrjemite, da vam bo kuža posvojen iz zavetišča celo življenje bolj zvest in hvaležen. Ker se pojavlja velikokrat to, da nekdo posvoji kuža in, ker slučajno nekaj dela narobe pripelje kar nazaj. To ni prav iz večih razlogov, tako da poskusite VSE in ne obupati nad kužem tako hitro, saj se ne more kar čez noč navaditi na vse. Bodite potrpežljivi, ter se na začetku veliko veliko ukvarjajte s kužem, da se dobro navadi in dobi zaupanje do vas, seveda mu morate najprej vi zaupati.
Upam, da nisem bil predolg pa vendar se mi je zdelo prav, da napišem nekaj malega o izkušnji z Bambi. Kužki iz zavetišč si še posebej zaslužijo topel dom in skrbno družino, ki bo skrbela zanje. Spodaj lahko vidite par slikic Bambi v novem domu.
Zelo rada je na sončku.
Kaj se kuha?....
Slika pove svoje....hehehe
Bambi se skoraj vsakodnevno igra z July (foksi)