Sredi mesta, nekaj metrov stran od križišča z glavno cesto skozi večje slovensko mesto, zagledam eno mlado mačje bitje, ko nekaj stopiclja za enim fantom. Ne vem, če jo je on sploh opazil. Jo ogovorim, dvigne repek, začne tancat in prest. Jo dvignem in se ona tako stisne k meni, da mi je srce zastalo.
In je šla tako stisnjena v moj vrat z mano do avta, ker je nisem mogla nazaj k tisti ultra prometni cesti spustit.
Slučajno (ali pa ne?) sem imela eno konzervico v avtu in smo najprej nekaj pojedli:
Sem imela še ene opravke in je takole spančkala v avtu, ko sem prišla čez tri ure nazaj:
Pot do doma je bila malo kaskaderska... še nikoli nisem vozila z mačko za vratom. Ampak ta mala se ni in ni mogla naužit moje bližine.
Že v avtu ji je kar letelo iz ušes, ko je stresala z glavo. Ušesne garje je imela kar v plasteh naložene:
Tole je pa edina normalna fotka, da se vidi še obrazek, ker mi skoz v glavo buta, če že ne pleza po meni:
Zlata mlada mačica, ultra prijazna, vožnja z avtom kot da že skoz to počne, briketki so njami, nohtke sva postrigli, milbemax je tudi šel po grlu, ušesa spucana, ikeino podgano že za vrat grabi, ... ni da ni.
Katka bo... po eni fajn punci, ki sem jo danes videla po dolgem času.
Pa samo nekaj sem šla odložit v avto!!