Pobuda za obvezno označevanje mačk
Mačke predstavljajo pomemben delež tako v številu hišnih ljubljenčkov kot v številu zapuščenih živali in s tem povezanih stroškov lokalnih skupnosti. Večina mačk pred prihodom v zavetišče ni označenih, zato so v skladu s predpisi obravnavane kot zapuščene živali v breme občin, v katerih so bile najdene. Lastnikom so vrnjene le izjemoma, saj niso označene, lastniki pa jih tudi veliko redkeje prijavijo kot izgubljene živali v primerjavi z izgubo psov.
Dodatno težavo pri določanju lastništva mačk, predstavlja tudi način lastništva oz. zagotavljanja bivalnih pogojev, saj jih veliko oz. po naši oceni večina živi tudi v zunanjem okolju, ki si ga delijo s prostoživečimi. Tako je otežen nadzor nad obveznostjo preprečevanja neželenih mladičev, posledično pa se veča pritisk na proračune lokalnih skupnosti.
Vidna označba prostoživečih mačk prinaša mnogo pozitivnih učinkov tako v odnosu okolice do te kategorije živali, kot v dobrobiti zanje. Označevanje z mikročipom in vpis v centralni register pa bi pomenil še dodatno nadgradnjo. Vnos podatkov v elektronske evidence poleg nadzora lastništva omogoča statistično obdelavo teh podatkov, različne izpise, večji in boljši nadzor ter analize, ki omogočajo boljše planiranje in bolj optimalno porabo omejenih finančnih sredstev. Vnos zdravstvenega stanja v centralno evidenco omogoča tudi nadzor nad splošnim zdravstvenim stanjem predvsem kolonij prostoživečih mačk, kar je koristen podatek ob pojavu zoonoz, npr. mikrosporije na določenem območju.
Označevanje mačk omogoča vrnitev živali lastniku v primeru izgube ali npr. v primeru naravnih nesreč, kar bi imelo neposreden vpliv na znižanje stroškov za oskrbo zapuščenih živali v zavetišču.
Trajno označevanje z mikročipom pomeni unikatno identifikacijo, saj je vsaka številka mikročipa uporabljena le enkrat in je lastna le živali, v katero je tak mikročip vstavljen. Vidne označbe take identifikacije ne omogočajo.
Taka trajna unikatna identifikacija mačk omogoča večji nadzor nad populacijo mačk in preprečuje morebitne zlorabe, ter je na podlagi vpisanih podatkov neločljivo povezana z lastnikom.
V primerjavi s stroški oskrbe zapuščenih živali in dolgoročnimi pričakovanimi koristmi, je strošek mikročipiranja zanemarljiv.
Ob označevanju mačk z mikročipom, zagotavljanju sledljivosti izvora in vnašanju podatka o sterilizaciji oz. kastraciji živali, je pričakovani srednje oz. dolgoročni učinek upad preštevilčnosti mačk, zmanjšanje števila zapuščenih mladičev in zniževanje stroškov lokalnih skupnosti za oskrbo zapuščenih mačk.
Označevanje živali in vodenje evidenc lastnikov pozitivno vpliva na razumevanje odgovornosti in sprejemanje obveznosti, kar se je delno že pokazalo tudi v primeru označevanja psov.
Za optimalni izkoristek trajnega označevanja živali z mikročipom je potrebno tudi ažurno vodenje evidenc lastnikov.
V sled bolj odgovornega odnosa do populacije mačk predlagamo uvedbo označevanja za mačke podobno, kot je to že urejeno za pse.
Avtor: Šlepi