Moja prijateljica, punčka, sestrica..tralalaaa ..moje
ki je z mano odraščalo. Še danes sem, in vedno bom hvaležna staršema, ki sta mi jo podarila. Vse na svetu bi dala, da bi bla ona za vse večne čase.
Bella

Tukaj se komaj vidi, kako prisrčno mala je..


In težek hiperaktivc.. do vesolja pa nazaj zaljubljen u Bello, ki ga ne mara niti videt
Čomi

Še čisto mali z bratcem..

Nima svoje posteljice.. ampak ima pa 2 kavca. Tko da če gre kdo ponoči iz sobe v dnevno, nas s kavča tako grdo gleda, ker motimo.. da jooj :D


Sicer imamo se ptičjega pajka.. ampak se je zadnjic levil in je meni to tako grozno da si niti zraven ne upam poslikat
Pričakujemo pa še enega pasjega člana.. upaam da kmaaaluuuu!
)









hvalaa.



sej bo tako tudi v vredu
Če po pravici povem bolj zaradi kobilic in škurkov kot pa samega pajka


Se bom malo bolj potrudila!
Javite kakšni bodo prvi občutki, ko bodo dobili stalni dom. Mene vem, da bi zvijalo od navezanosti... 
.
. Ampak če se trudiš čim večkrat mislit na to: "vsak začasnik, ki gre v novi dom, sprosti prostor za naslednjega
Mene je tudi ta prvič dajala ta kriza v smislu "joj, kako jih bom sploh oddala" 
