FIP – Mačji infekcijski peritonitis

Kaj je FIP?

Mačji infekcijski peritonitis (FIP – Feline Infectious peritonitis) je virusna bolezen, ki jo povzroča mačji koronavirus . Večina sevov mačjega koronavirusa je avirulentnih, kar pomeni, da ne povzročajo bolezni. Mačke, okužene s koronavirusom, večinoma ne kažejo simptomov v začetnem stadiju virusne infekcije, imunski odziv se pojavi z razvojem protivirusnih protiteles. Pri majhnem odstotku okuženih mačk (5 do 10 %) okužba napreduje v klinično FIP – bodisi z mutacijo virusa ali z odklonom imunskega odziva. Virus v takem primeru imenujemo mačji virus infekcioznega peritonitisa (FIPV – Feline Infectious Peritonitis Virus) . S pomočjo protiteles, ki naj bi zaščitila mačko, a v tem primeru bele krvne celice okužijo z virusom celoten organizem. Intenzivna vnetna reakcija se pojavi v okolici žil v tkivih, kjer se okužene celice nahajajo, pogosto v trebuhu, ledvicah ali možganih. Prav ta interakcija med lastnim imunskim sistemom in virusom je odgovorna za izbruh bolezni. Ko mačka razvije klinično obliko FIP-a, je bolezen progresivna in skoraj vedno usodna.

Je moja mačka ogrožena za razvoj FIP-a?

Vsaka mačka, ki ima v sebi koronavirus, je potencialno ogrožena za razvoj FIP-a, vendar je največja verjetnost za izbruh bolezni pri mačkah s slabšim imunskim sistemom, pri mačjih mladičih, mačkah, ki so pozitivne na mačjo levkemijo (FeLV) in pri starejših mačkah. Večina mačk, pri katerih se razvije FIP, je mlajših od dveh let, pri starejših je to redko, ne pa nemogoče. FIP je relativno pogost pojav v splošni populaciji mačk, vendar pa je klinični izbruh bolezni veliko pogostejši v populaciji z več mački, kot so npr. nekatera zavetišča ali tako imenovani »šteparji«.

FIP ni zelo nalezljiva bolezen. Mačji koronavirus lahko najdemo v večjih količinah v slini in blatu mačk med akutno okužbo ter v manjši meri pri mačkah, ki so samo prenašalke, tako da se lahko prenaša preko stika z okuženo mačko, preko mačjih stranišč ter hrane in vode. Virus lahko v okolju preživi več tednov. Najpogostejši način prenosa koronavirusa je prenos z okužene samice na mladiče, običajno v času, ko so mladiči stari 5 do 8 tednov.

Kakšni so simptomi FIP-a?

Mačke, ki so bile izpostavljene koronavirusu, ponavadi ne kažejo nobenih očitnih simptomov. Nekatere mačke lahko kažejo blage simptome v zgornjih dihalih, kot so kihanje, solzenje in nosni izločki. Pri nekaterih lahko pride do blage črevesne bolezni (driska). Le majhen odstotek mačk, ki so bile izpostavljene mačjemu koronavirusu, razvije FIP – in to se lahko zgodi več tednov, mesecev ali celo let po začetni izpostavljenosti.

Pri mačkah, kjer se razvija akutna oblika FIP-a, lahko simptomi izgledajo nenadni, saj imajo mačke neverjetno sposobnost, da prikrijejo bolezni, dokler niso v stanju krize. Ko se pojavijo simptomi, se le-ti stopnjujejo v obdobju nekaj tednov in končajo s smrtjo. Večinoma mačke najprej razvijejo nespecifične simptome, kot so izguba apetita, hujšanje, depresija, slabša (»groba«) kvaliteta dlake in povišana telesna temperatura.

Obstajata dve glavni obliki FIP, tako imenovani mokra in suha oblika. Suha oblika večinoma napreduje počasneje od mokre. Simptomi navadno vključujejo kronično izgubo teže, depresijo, slabokrvnost in vztrajno zvišano telesno temperaturo, ki se ne odziva na zdravljenje z antibiotiki.

Za mokro obliko FIP-a je značilno kopičenje tekočine v trebuhu (redkeje v prsih). V zgodnjem stadiju bolezni lahko mačka kaže podobne simptome kot pri suhi obliki, vključno z izgubo telesne teže, povišano telesno temperaturo, izgubo apetita in letargijo. Mokra oblika bolezni pogosto hitro napreduje in ko kopičenje tekočine postane pretirano, ima mačka težave že z dihanjem.

FIP je težko diagnosticirati, saj lahko mačke razvijejo različne simptome, ki so podobni tistim iz številnih drugih boleznih.

Lahko mojo mačko testirajo za FIP?

Za FIP žal ni preprostega diagnostičnega testa. Test zazna prisotnost koronavirusa v mački, ne more pa razlikovati med različnimi vrstami tega virusa. Pozitiven rezultat pomeni samo, da je bila mačka predhodno izpostavljena virusu, kar pa ne pomeni, da se bo kdaj razvil FIP.

Edini zanesljivi način za diagnosticiranje FIP-a je preiskava tkiva na obdukciji . Veterinarji postavijo diagnozo na podlagi visoke verjetnosti glede na zdravstveno zgodovino mačke, simptomi, preučitve tekočine pri mokri obliki in pozitivnega rezultata na prisotnost virusa oziroma protiteles.

Ali je mogoče FIP zdraviti?

Na žalost ni znanega zdravila ali učinkovite terapije pri zdravljenju FIP-a. Nekatera zdravljenja lahko povzročijo kratkoročna izboljšanja v majhnem odstotku mačk, vendar je FIP usodna bolezen. Zdravljenje je običajno podporno, kot npr. kvalitetna zdravstvena nega in prehrana, ter lajšanje vnetnih odzivov. Mačke s FIP se pogosto zdravi s glukokortikosteroidi, interferoni, citostatiki in antibiotiki. Podporno zdravljenje lahko vključuje tudi infuzijo, odvajanje nakopičene tekočine in transfuzijo krvi.
V zadnji fazi FIP-a muce zelo trpijo, zato večina veterinarjev priporoča humano odrešitev z evtanazijo.

Trenutno potekajo raziskave, da bi našli druga imunosupresivna zdravila, ki bi lahko upočasnila napredovanje bolezni. En obetaven pristop, ki se trenutno raziskuje, združuje protivirusno sredstvo in modifikator imunskega odziva.

Lahko zaščitim svojo mačko pred FIP-om?

Dobra skrb za mačko (kvalitetna prehrana, nestresno okolje, izključno notranje bivanje, redno čiščenje mačjih stranišč, preprečevanje prenatrpanosti z mačkami ipd.) zmanjšuje verjetnost za razvoju FIP-a .

Vir: American Association of Feline Practitioners and the Cornell Feline Health Center, Cornell University, College of Veterinary Medicine

Uredi