TUDI MAME MEDVEDKE Z MLADIČI STRELJAJO, MAR NE?

TUDI MAME MEDVEDKE Z MLADIČI STRELJAJO, MAR NE?

Prav danes se javna občila spet na veliko ukvarjajo z novico o medvedki z mladičema, ki se sprehajajo pod Šmarno goro. Predvsem komercialne postaje delajo iz tega celo dramo. In res je občudovanja vredno, da so v tem konkretnem primeru lovci iz Lovske družine Šmarna gora glas razuma. Kljub medijskemu cirkusu in posledično vznemirjenju javnosti niso takoj izkoristili priložnosti, zavihteli pušk na rame in polni lovskega vznemirjenja oddrveli pobit celo medvedjo družino, kot so to v začetku avgusta storili lovci na Rakitni (medvedjo družino je domnevno pobila interventna skupina ZGS). Srčno upamo, da bo ta medvedja mama z mladičema srečno prispela na Pokljuko, kamor je, kot menijo poznavalci, namenjena.

Sredi julija je cela Slovenija smrkala nad usodo treh medvedjih mladičev in njihove mame, ko so vsi štirje postali žrtve prometa na štajerski avtocesti. Malokdo pa ve, da je bila pobita tudi medvedja družina na Rakitni – mama medvedka in dva mladiča, le da je bilo to storjeno potuhnjeno, bolj kot ne na skrivaj.

Sicer ne vemo, kako je uspelo vsem vpletenim (in krivim) pomor skriti pred javnostjo, pred mediji, kajti na internetu o tem nismo zasledili nič. Še posebej nas čudi, da o tem niti Slovenske novice niso zapisale ničesar, čeprav so nekaj dni pred morijo objavile bombastičen članek o tej isti medvedji družini, in so pet minut slave omogočile dvema upokojencema, ki sta dramatično opisovala pojavljanje medvedke v bližini hiše. Ja, če imaš nezavarovan čebelnjak na območju, ki je že davno poznano kot območje medveda, pa nobene ograje nikjer, potem je precej verjetno, da se bo medved slej ko prej pojavil v bližini, kajne? In odgnali so ga z vpitjem – čemu je torej potrebna taka drama? Celostranski članek z veliko fotografijami in ne preveč zapletenim tekstom je bil objavljen 25. 7. 2017.

Verjetno je večina od nas že kdaj na lastni koži občutila, kako dolgotrajni znajo biti pri nas tudi čisto banalni postopki pred državnimi inštitucijami – ampak to pot se je pa kolesje zavrtelo s svetlobno hitrostjo. Še celo več – medvedka in mladiča so bili že davno mrtvi, ko je luč sveta ugledalo pisno dovoljenje za pomor oziroma lepše povedano – za izjemni odvzem iz narave. Agencija RS za okolje je z USTNO odločbo izdala dovoljenje 31. 7. 2017, odstrel se je izvršil že 1. 8. Dovoljenje v pisni obliki pa je datirano z 8. 8. 2017. Tri ogrožena in zaščitena živa bitja so bila pobita dobesedno preko noči na podlagi ustnega dogovora – in to mati z mladičema. Razlog za odstrel: neposredno ogrožanje človeka, zavito v debelo plast pravniške latovščine, ob navajanju dveh strani predpisov, uredb in strategij, ki naj bi jih rakitniška medvedka prekršila. Verjetno sta bila tudi mala medvedka do te mere nevarna za nekatere rakitniške vikendaše, da je bil edini izhod za vsesplošno varnost, da sta bila likvidirana skupaj z mamo.

Ne bomo preveč obširno razlagali, kaj si mislimo o vsem tem, saj je bilo že velikokrat vse povedano. Preberite si odlično Barbarino kolumno na naslednji povezavi: BARBARINA KOLUMNA, pa boste izvedeli vse, kar morate o tej tematiki vedeti. Žal določenega dela tega, kar v kolumni piše, ne vedo niti tisti, ki bi vsaj večino napisanega že po službeni dolžnosti morali obvladati.

Dejstvo je, da z bližnjimi srečanji z medvedi ni bilo večjih težav, dokler ob vstopu Slovenije v EU ni bilo prepovedano hranjenje medvedov na krmiščih, daleč od naselij. Verjetno je bila ta odločitev plod veleumnih evropskih birokratskih glav, ki o sobivanju z medvedom nimajo kaj dosti pojma niti izkušenj. Če medvedja populacija ne bo imela dovolj hrane v svojem habitatu, bo prišla k sosedu ponjo – tja, kjer jo ogromne količine v nezavarovane smetnjake zmečemo ljudje. Tako kot se z evropskimi birokrati zavzeto borimo za teran in kranjsko klobaso, bi se morali tudi za svoje naravno bogastvo, v tem primeru medvede – da bo možno sožitje brez žrtev in bomo lahko ponosni, da imamo ohranjeno nekaj, česar večji, močnejši in predvsem bolj samozavestni niso uspeli ohraniti.

Tudi medved se ne počuti dobro v bližini človeka in se umakne, če le ima možnost. Če bi se ljudje na območju medveda obnašali vsaj približno po pravilih, ki so za miroljubno koeksistenco v tem primeru pomembna, bi bilo manj žrtev – glavnina jih je tako ali tako na medvedji strani. Incidenti med medvedom in človekom so se v glavnem dogajali zaradi človeške neprevidnosti, nevednosti, objestnosti, predrznosti, nerazsodnosti, pa tudi neverjetne neumnosti. Medvedi pri nas ne napadajo človeka, agresivno reagirajo le, če se počutijo napadene in ogrožene, še posebej mame medvedke, ki kot vse druge mame ščitijo svoje mladiče. Na Rakitni na primer so bili medvedi veliko prej kot pa množica počitnikarjev, ki so si postavili svoje bajtice na njihovem terenu. Precej koristnih nasvetov za obnašanje in gibanje v naravi v območju medveda najdete na naslednji povezavi: NASVETI O OBNAŠANJU . Mogoče bo prav prišlo.

Z vseh strani ljudje rinemo v habitat divjih živali in jih neusmiljeno pobijamo, če se počutimo vsaj malo ogroženi – pa ne samo mi, tudi “ogrožanje” naše lastnine je lahko vzrok za pomor. Brez sramu brezobzirno uničujemo okolje in živa bitja v njem. Kdaj bomo dojeli, da nimamo te pravice, kajti tako kot zaradi človekovega vpliva na okolje vsak dan izginjajo živalske in rastlinske vrste, bo lepega dne izginilo tudi človeštvo. Le s to razliko, da si bomo za razliko od živali in rastlin tega krivi čisto sami.

Foto: vir: http://www.dgwildlife.com/blog


Objavo na naši Facebook strani si lahko ogledate na naslednji povezavi:  MAME MEDVEDKE Z MLADIČI

Uredi