4. OKTOBER 2019
LAJKA RAZMIŠLJA OB SVETOVNEM DNEVU ŽIVALI
V zadnjih mesecih smo dobili zelo jasen vpogled v to, kaj si o živalih in njihovi dobrobiti misli cvet slovenskega naroda – torej tisti, ki smo jim dali mandat, da s poseganjem v zakonodajo vsem nam krojijo življenja. Zelo jasno in vsem na očeh se je pogrom nad volkovi in medvedi začel z medijsko gonjo, ki ji je vneto sekundirala ministrica za kmetijstvo. Da jih je menda preveč, da ne ogrožajo samo drobnice temveč tudi ljudi. Z izdatno podporo ministrice, ki se kaže kot velika oboževalka Sindikata kmetov Slovenije, je kmečki lobi izsilil interventni zakon. Vmes so vsi navijači kar naprej omenjali “stroko”, a stroka je interventni zakon (sicer precej mlačno) označila kot neutemeljen in nestrokoven. Po domače povedano – histerija brez osnove in potrebe, celo del lovcev je bil proti masovni moriji zveri.
Gospa ministrica se je več kot očitno zelo slabo poučila o naravi volka in medveda, veliko bolj pozorno je prisluhnila, kaj vpije glasni in agresivni kmečki lobi. Prav tako ji ni jasno, kaj prinašajo s seboj podnebne spremembe in kateri so glavni vzroki zanje, saj smo lahko nekje prebrali, da ona blaži podnebne spremembe z vzpodbujanjem živinoreje. Ja, prav ste prebrali – blaženje podnebnih sprememb z živinorejo! Verjetno je vsakemu srednješolcu jasno, da je ravno živinoreja ena glavnih onesnaževalk okolja – od uničevanja gozdov, pljuč našega planeta, onesnaževanja vode, zraka in uničevanja vegetacije, do neekonomične porabe vode in tako dalje. Se je pa slikala s svojim psičkom in s tem verjetno hotela javnosti sporočiti, da ji je mar za živali, kajti pod njeno komando bo menda končno ugledala luč prepoved evtanazij v zavetiščih za zapuščene živali. Ob vsem tem pa je verjetno ne zanima kaj dosti, da društva že nekaj let sestankujemo in apeliramo na UVHVVR, da so nujne in prepotrebne tudi reorganizacija zavetišč ter korenite spremembe pravilnika o zavetiščih, kajti veljavni je star že 19 let! Že pred ministričino ero smo društva dokazala, da je pravilnik zastarel in da ne zagotavlja dobrobiti živali, ki se znajdejo v njih. Zgolj populistično naravnana prepoved evtanazije brez sistemskih sprememb ne prinaša za zapuščene živali nobene dobrobiti – kvečjemu nasprotno. Le redki smo, ki temu evforično ne ploskamo, ker se ob predpostavki nespremenjenega sistema delovanja zavetišč zavedamo, kaj to pomeni za živali, ki ne bodo dovolj hitro (ali pa sploh ne) dobile doma.
Pa se vrnimo k pobijanju volkov in medvedov: minister za okolje, g. Zajc, je seveda klonil pod pritiski ministrstva za kmetijstvo in ministrica Pivčeva ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi s prstom kazala nanj. Zelo nedamsko.
V zvezi z volkovi in medvedi smo na naši strani pisali že zelo na široko (predvsem pa na dolgo), zato ta hip ne bomo ponovno razpravljali o vzrokih, zakaj prihaja do nepotrebnih konfliktov med ljudmi in zvermi, ter zakaj so za to krivi izključno človeška malomarnost, lahkomiselnost in nespametno ravnanje.
Za piko na i smo v preteklem tednu doživeli še razgaljenje Veterinarske zbornice Slovenije v vsej njeni bedi in kratkovidnosti. Hudo jim je namreč šlo v nos, da se je 11 veterinarskih klinik odločilo, da v akciji, ki jo je organiziral spletni portal Pes moj prijatelj, ponudijo ugodnejše cene sterilizacij in kastracij. Vse pohvale vredna akcija, kajti le tisti, ki se dnevno ukvarjamo z zavrženimi živalmi, vemo, da le-teh ni vsak dan manj, ampak žal vedno več – mačke so pa še posebej na udaru in žrtve neodgovornega lastništva. V očeh premnogih so še vedno drugorazredne živali in potrošni material. Grozljivo je poslušati predvsem modrovanja na podeželju, kjer muce predstavljajo zgolj lovilke miši, pa prav nič več. Nekontrolirano se razmnožujejo, mladiči na vsakem koraku in odvrženi v vsakem drugem grmovju – ampak sterilizirali pa ne bodo. Kdo bo pa miši lovil, ko bo “tastare” povozilo, ali jih bo odnesla lisica, morda raztrgal sosedov pes, ki se nekastriran prosto podi po vasi, ali pa jih bo zastrupil sosed? In kaj naredi Veterinarska zbornica? Akcijo klinikam PREPOVE!!! Ko pride to na dan, pa se svetohlinsko sprenevedajo pred kamero. A kaj, ko nam je že dolgo jasno, da so zgolj sami sebi namen. Po potrebi ali zaradi lepšega pokroviteljsko apelirajo na društva, kaj naj delamo in za kakšne spremembe naj si prizadevamo, a od sebe ne dajo absolutno ničesar. Moti jih akcija cenejših sterilizacij in kastracij, po drugi strani ne ukrepajo, ko zaradi nestrokovnosti njihovi člani naredijo tudi usodne napake na svojih pacientih. Vrana vrani pač ne izkljuje oči. So pa s to zadnjo potezo dokazali, kje leži njihov interes – kot kaže, v dobrobiti živali že ne. Na neki točki vsak pokaže svoj pravi obraz, samo potrpežljivo je treba čakati.
Ob vsem zgoraj opisanem lahko ugotovimo zgolj to, da živali ob takih “prijateljih“, ki bi se morali najbolj zavzemati za njihovo dobrobit in imajo v rokah tudi moč, pravzaprav res ne potrebujejo sovražnikov. Ampak seveda, nam “društvenikom” pa čustva zamegljujejo razum, kot smo že velikokrat slišali na sestankih v inštituciji, kjer jim že nekaj let ne uspe spacati skupaj niti sodobnega pravilnika o zavetiščih, kajti to je baje zelo kompliciran projekt. Pa vedno na nekaj iz EU čakajo in ne morejo naprej – a s svojo glavo brez EU pa ne znamo več misliti? Po drugi strani se pa ne samo dopušča, ampak z interventnim zakonom, ki je v tem primeru popolnoma neupravičen (saj vemo, v katerih primerih pride v poštev interventni zakon, kajne?) celo omogoči masovno pobijanje zaščitenih zveri in se merodajni pri tem požvižgajo tako na slovensko kot tudi na evropsko zakonodajo.
In naj za zaključek opomnimo – živali niso samo psi in mačke, so tudi krave, ovce, konji, kokoši, prašiči, ribe, skratka vse živali, ki jih dnevno izkoriščamo in ubijamo za potrebe, ki za večino ljudi niso življenjskega pomena. In kako naj v tej situaciji živalim zaželimo vse dobro ob njihovem dnevu, ko pa vemo, da jim slabo kaže?!
Če bo šlo tako po trumpovsko naprej, bo slej ko prej prišel trenutek, ko bo voda zabrisala še zadnje sledi ne samo živalskih temveč tudi človeških stopinj. ??
Foto: Lajkin arhiv
