SAJ NI RES, PA JE oz. ZAKAJ (NE)POTREBUJEMO FARME HOBOTNIC?!
Februarja letos je kot strela z jasnega udarila novica, da španska multinacionalka Nueva Pescanova načrtuje na Kanarskih otokih vzrejo in proizvodnjo preko milijona hobotnic (3000 ton) letno, ki bodo služile kot “kulinarična poslastica”. Do sedaj so vložili že 65 milijonov evrov, prijavili pa so se CELO za pridobitev EU subvencij (Next Generation funds, ki so namenjene pomoči po pandemiji in zelenemu razvoju). Evropa ima za vzrejo živali postavljene zelo visoke standarde, a na žalost zaenkrat to velja samo za vretenčarje. Trenutno hobotnicam samo Združeno kraljestvo pripisuje enake pravice kot vretenčarjem.
Hobotnice bodo hranili z ribjimi ostanki, ki ostanejo po predelavi, predvidena smrtnost živali je (v “idealnih” pogojih) 10 – 15%, hobotnice pa bodo usmrtili s tem, da bodo žive izpostavili ledu (kako “humano” od njih).
Znanstveniki poudarjajo, da so hobotnice izredno inteligentne, imajo preko 500 milijonov nevronov, s katerimi se uvrščajo na raven intelekta psa oz. triletnega otroka. Na farmi bodo prisiljene živeli v velikih skupinah, čeprav so po naravi teritorialni samotarji, kar bo privedlo do kanibalizma oz. hudih poškodb.
Vsako leto izlovimo iz narave cca. 350.000 hobotnic, kar je 10x več kot na primer v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V članku “The Case Against Octopus Farming” objavljenemu v “Issues in Science and Technology” leta 2019 so raziskovalci prišli do zaključka, da je vzreja hobotnic zardi njihove specifične prehrane kontraproduktivna tudi s prespektive okoljske trajnosti, saj naj bi bila že sedaj kar tretjina globalno ulovljenih rib namenjena prehrani drugih mesojedih živali.
DO KDAJ BOMO PREIZKUŠALI MILOST MATERE NARAVE?! ALI NAMERNO IGNORIRAMO VSE OPOZORILNE ZNAKE?!
Vir slike: svetovni splet
