Ena ali več mačk - tema o združevanju muc

[Društvo Lajka]

Ena ali več mačk, to je zdaj vprašanje.
Mačkar po duši vam bo odgovoril :« najmanj trije so najboljši par«.

Mačke so (razen redkih izjem) družabna bitja. Mnogi pravijo »saj sem veliko doma, muca ne bo osamljena«. Res bo imela družbo, ampak mačje družbe ji kljub največjemu trudu ljudje ne moremo nadomestiti. Predstavljajte si, da nikoli več ne bi srečali človeka, da ne bi nikoli več komunicirali v vašem, človeškem jeziku in mogoče vam bo lažje razumljivo, zakaj za muce v večini primerov želimo, da imajo družbo svoje vrste.
Poleg tega boste imeli manj slabe vesti, ko boste morali kakšen dan izostati od doma več, kot običajno, saj muca ne bo tako osamljena.
Prav tako ne drži »argument« mnogih ljudih, da muca potem ne bo več tako cartasta in ji človek ne bo več zanimiv, če bo pri hiši še kakšna muca. Cartljivost je stvar karakterja.

Veliko ljudi razmišlja »bom zdaj posvojil eno, potem pa kasneje še eno«. To vam toplo odsvetujemo. Če želite imeti samo eno muco, vam bodo začasni skrbniki svetovali, katera muca ne želi mačje družbe in bi ji najbolj ustrezal dom, kjer bo edinka.
Če pa že razmišljate o najmanj dveh, je pa najboljše, da ju posvojite naenkrat . Priporočamo posvojitev muc, ki že v začasnem domu živita skupaj, se poznata in razumeta med sabo.

Ste ta del preskočili, ker eno muco že imate in želite še eno? Potem bo za vas zanimivo združevanje.

ZDRUŽEVANJE MUC lahko izpeljete z minimalno količino stresa za vas in za njih, če se držite nekaj navodil.

1. Novo muco izbirajte glede na karakter (to je seveda zaželjeno in priporočljivo v vsakem primeru, če imate že muco doma, pa še toliko bolj). Vsaka muca ima ravno tako kot ljudje svoj značaj, niti dva nista enaka; začasnemu skrbniku opišite značaj svoje muce in skupaj boste lažje predvidevali, katera muca bi bila vaši za družbo najprimernejša.

2. Zavedajte se, da je sprememba okolja za muce eden izmed največjih stresov, zato jim dajte čas, ki ga potrebujejo, da se navadijo; veliko preveč ljudi obupuje že po dnevu ali dveh, ker »muci še zmeraj pihata ena na drugo, muca se skriva pod posteljo, muca noče k meni, staroselec renči na novinko ipd.« Poskušajte spet sebe postavit v njihov položaj – ali vi človeku, ki ste ga pravkar spoznali, takoj padete v objem?. Seveda ne. Dajte jim čas.
Najmanj 14 dni mora preteči, da se ugotovi, ali bosta muci lahko mirno sobivali ali ne.

3. Nikakor ne drži, da se bolj razumeta samec in samica, ali kakšna druga kombinacija glede na spol. Ni nekega splošnega pravila, ker so muce, kot že rečeno, različne po karakterju.

4. Nova muca mora imeti prve dni kotiček/sobico, kjer se bo počutila varno, kjer bo v miru jedla in opravila potrebo brez nadlegovanja staroselca. Spoznavanje naj poteka počasi, pod vaših nadzorom.

5. Ovohavanje v predelu anusa je normalno, tako se muce (kot tudi psi) spoznavajo med sabo, ne preprečujte tega.

6. Popolnoma normalno je nekaj pihanja, renčanja, tudi kakšna klofuta. Vmes posegajte samo v primeru hudega ustrahovanja (ustrahovalec ima ušesa nazaj, globoko renči, je v poziciji pred skokom, novi muci ne pusti do wc-ja ali hrane ) in seveda pravega pretepa. Pravi mačji pretep se od neškodljivih tačkoborb tako razlikuje, da boste takoj vedeli, da ju morate fizično ločit.

7. Ne kregajte staroselca kar naprej – zavedajte se, da je na ozemlje, ki je bilo do sedaj samo njegovo, prišel vsiljivec in če ga boste kar naprej kregali, mu boste samo potrdili prepričanje, da je to nekaj slabega in da ga zdaj marate manj kot prej, zato se bo še bolj znesel nad novo muco.

8. Priboljške jima dajajte iz roke, enemu in drugemu, da druženje povežeta z nečim pozitivnim, dobrim.

9. Ne puščajte ju samih skupaj brez nadzora, dokler niste prepričani, da je združitev uspela.

10. Posvetujte se z začasnim skrbnikom, če niste prepričani, kako in kaj. Začasni skrbniki so vam na voljo tudi po posvojitvi, radi svetujejo in pomagajo, saj je to v dobro muc. Poslušajte jih, saj imajo veliko izkušenj.

11. Muce se med sabo rangirajo, kar nikoli povsem ne preneha. Tudi po letih so-bivanja lahko včasih pride do pihanja ali kakšne klofute. To je povsem normalno, tudi ljudje nismo zmeraj dobre volje.

12. Najpomembnejše navodilo pa je: ne bodite živčni in ne oprezajte za njima kar naprej.
Muce so izredno senzibilna bitja in čutijo vašo živčnost. Posledično so živčne še same, kar vas privede v začaran krog. Vaša domača rutina naj bo čimbolj običajna, počnite stvari kot ponavadi in ju opazujte samo s kotičkom očesa – tako bo čas združevanja krajši in veliko manj stresen, za njih in za vas.

Z upoštevanjem nekaj preprostih navodil boste dosegli željeno in hitro boste ugotovili, da je življenje z eno muco sicer krasno, z dvema ali več pa preprosto – neprecenljivo.

Kakšne pa so vaše izkušnje?

[ShebaPuhi]

Pri nas smo najprej kontaktirali začasno mamo prve muce in povprašali kako bi ona prenesla novega člana, v našem primeru mladiča
Sem pa iz izkušenj ugotovila, da največ lahko res pripomoremo če smo sami mirni, no jaz, sem rabla ene dva dni da sem to dejela, potem pa je vse steklo kot po maslu
Se je pa naša ta starejša potem kar ene tri mesece izogibala najinemu cartanju, kot da bi nama mal zamerila... ampak je sedaj vse po starem, pa še full rada se imata med seboj in kljub občasni borbi tačk, sta en do drugega zelo zaščitniška
Če je katera koli muca bila vzeta iz začasnega doma, zelo priporočam posvet z začasnimi mamami, preden se lotite združevanja

[.M.]

Pri nas imamo dva mačkona, sicer po karakterju kar različna, sploh na začetku. Aprila bosta stara 9 in 10 let. Oba sta bila posvojena, prvi je prišel k hiši, ker ga je nekdo ob gozdu vrgel z avtomobila kot mladička - ime mu je Johnny. Johnny je scrkljanec da se kar kadi, nikoli nikogar ni opraskal, je totalno zaupljiv maček. Potem leto kasneje pa je gospa v Kranju med ruševinami neke hiše našla mačko s šestimi mladički, tako smo se odločili da posvojimo še enega-Lucky-ja. Ko smo ga pripeljali domov mu je bil Johnny kot mamica, Lucky se je stalno crkljal pri njemu, Johnny pa ga je umival in pazil nanj. Takrat smo imeli že 4 leta dobermanko Fabijo, ki mačkov ni ravno marala, zato je ona imela spodnji del hiše, mačka pa zgornji del. Srečati se niso smeli, sta pa mačka nekako sprejela, da se je morata izogibati, ker je ona "šef". Tako je bilo še naslednjih 6,5 let. Sedaj Fabije že skoraj 4 leta ni več , mačkona pa sta v tem času seveda postala kralja hiše, Lucky se načeloma nikoli ni hotel crkljati v naročju in niti ni pustil božanja po trebuhu ali kje drugje kot po glavi, še po glavi, ko mu ni več pasalo je samo opraskal, brez opozorila, da mu kaj nebi bilo všeč. Sploh pa pri veterinarju, to kar eksplodira, če ga veterinar kaj preveč tipa. Zadnjič si je poškodoval blazinico in pri veterinarju so mu jo morali očistiti in poviti, zato je moral pod narkozo, ko je veterinar končal je rekel, da je dal kar injekcijo proti bolečinam, ki drži 10 dni, ker mu tablet sigurno nebi mogla sama dati, saj je Lucky še pod narkozo ninja in jih je praskal okoli . No, drugače (razen veterinarja) pa se je v zadnih 2-3 letih kar spremenil, pusti se čohati, tudi po trebuhu (še vedno pa moraš biti pozoren, da te ne opraska na hitro, niti ne pusti, da bi mu čistil oči ali kaj podobnega), skoči v naročje in zaspi pri meni. Ker pa je v letih, ko ni več Fabije Johnny postal še bolj razvajen, je včasih kar malo "žleht" do Luckyja... primer: zadnjič sem jima pripravila nekaj škatel, ker se zelo rada igrata z njimi, in Lucky se je pač v eno zleknil in želel zadremati. Johnny se je postavil pred to škatlo, se usedel in malo počakal, nato pa klofnil po Luckyju, da je ta skočil ven, Johnny pa seveda sploh ni želel v to škatlo, samo tisti ponosen, žleht obraz si je nadel . Drugače pa se razumeta, kljub občasnim nagajivim izpadom Me pa nekaj zanima, ko smo bili pri veterinarju je ta rekel, da naj bi bili mački drugače bolj samotarji in da nočejo imeti na svojem ozemlju drugega mačka ker naj bi mu to povzročalo velik stres, da je zato treba tudi vsakemu mačku pripraviti čisto svoj WC, da ne smeta na istega ker je to stresno, ampak da če že celo življenje živita skupaj pa naj bo še naprej tako. To se mi je zdelo kar malo čudno, saj še nikoli ni bilo nobenih problemov pa tudi čisto sta sproščena drug ob drugem, pa me zanima kaj si vi mislite o tem. Pač razumem da je stresno, če pride neznan muc na njuno ozemlje, ampak da bi si onadva med seboj stres povzročala mi je pa malo smešno...

[ShebaPuhi]

Me pa nekaj zanima, ko smo bili pri veterinarju je ta rekel, da naj bi bili mački drugače bolj samotarji in da nočejo imeti na svojem ozemlju drugega mačka ker naj bi mu to povzročalo velik stres, da je zato treba tudi vsakemu mačku pripraviti čisto svoj WC, da ne smeta na istega ker je to stresno, ampak da če že celo življenje živita skupaj pa naj bo še naprej tako. To se mi je zdelo kar malo čudno, saj še nikoli ni bilo nobenih problemov pa tudi čisto sta sproščena drug ob drugem, pa me zanima kaj si vi mislite o tem. Pač razumem da je stresno, če pride neznan muc na njuno ozemlje, ampak da bi si onadva med seboj stres povzročala mi je pa malo smešno...

Tole za wc jaz sicer prvič slišim, sem pa prepričana, da bi nam kaj takega omenila začasna mama, ker se res za čudne, nenavadne situacije vedno najprej nanjo obrnemo. Pri nas ko smo pripeljali Puhija, smo mu pokazali kje je wc in kljub temu, da je Sheba 2x zapihala nanj, nisem po iztrebkih v prvih dneh (sem bila res pozorna na vsako malenkost) opazila, da pa recimo Sheba ne bi lulala ali kakala ali obratno. Lahko pa rečem, da sedaj ko je mačkon že mladenič tudi ko se lovita in naganjata, če gre v tistem momentu kdorkoli od njiju na wc, ga drugi pri opravljanju potrebe pusti čisto na miru, ko pa pride ven, potem pa dirke dalje... Naš Puh ni bil vzet iz začasnega doma, ampak najdenček, tako da če bi se slučajno kdaj odločili še za eno muco (sicer mož zelo trdno prepričan, da ne več kot to), iskreno ne vem kako bi se Puh pri temu obnašal. Je zelo dominanten maček, kar se naju tiče, tako da bi znalo biti več pihanja kot pri Shebi. Je pa zanimivo, da čeprav je videti dominanca,je med njima Sheba tista, ki naredi red

[B&E]

Pri nas je pa prišlek delal večjo štalo kot staroselec Staroselec je ostal čisto miren, samo zanimalo ga je kdo je to. Nova mucka je hitro dojela, da bo tukaj čisto lušno in sta bila čez tri dni že najboljša prijatelja

Meni se zdi bedarija, da rabijo vsak en wc+ enega za rezervo Imamo poleg najinih mačkov še začasnike, ampak večino časa kar vsi rinejo v isti wc, največ dva, ostali wcji pa ostanejo sami. Pa sem nam še nikoli ni noben kje drugje polulal ali pokakal.

[ShebaPuhi]

Jaz tudi predlagam (preizkušeno), da v času združevanja odpoveste vse obiske, ker se mi res zdi neprimerno mucke še bolj v stres spravljati. Pri nas smo pri obeh obiske odpovedali za vsaj mesec dni od prihoda mucke.

[Slavica]

Jah, z WC-ji je tako - odvisno od mačke. Za novega prišleka je vsekakor dobro imeti dodaten wc, tudi če ga uporablja samo v začetku in
ga kasneje ne boste več rabili - če se bo odločil, da bo uporabljal tistega kot staroselec. To velja predvsem za odrasle, z mladiči ponavadi
ni tega problema (je pa en kup drugih, ampak o tem drugič v kakšni drugi temi )

.M., veterinar je posploševal in to večinoma velja za nekastrirane samce. Pri kastriranih mačkonih, ki že leta bivata skupaj, ne
rabite spreminjati navad, razen če se spremenijo njune navade.
Kar se včasih zgodi, saj se tudi muce starajo.

Naš Srečko je bil posvojen pri 14 letih in zadnje čase opažam, da ga predvsem muciferka (itak ), občasno pa tudi Sunny
maltretirata. Ko sem doma, ni problema, pač zarjovem in je mir, ko pa ni nobenega, je pa stari v posebni sobi, da ima mir.

[Slavica]

Še nekaj je zelo pomembno - če domov prinesete najdenčka direkt s ceste ali ga vzamete s kakšne kmetije in podobno - obvezno v karanteno.
To pomeni, da mora biti prišlek ločen od staroselca minimalno 14 dni brez kakršnegakoli stika, paziti na razkuževanje ter seveda
pri veterinarju opraviti potrebne teste, mačka razglistiti in razbolhati itd.

[Račka]

Kakšne so naše izkušnje?

Take:

...da je življenje z eno muco sicer krasno, z dvema ali več pa preprosto – neprecenljivo.

Za nas in za njih...

[Šlepi]

Še nekaj je zelo pomembno - če domov prinesete najdenčka direkt s ceste ali ga vzamete s kakšne kmetije in podobno - obvezno v karanteno.
To pomeni, da mora biti prišlek ločen od staroselca minimalno 14 dni brez kakršnegakoli stika, paziti na razkuževanje ter seveda
pri veterinarju opraviti potrebne teste, mačka razglistiti in razbolhati itd.

[Banana]

Tudi moja izkušnja z macami, več je bolje

Zelo se imata rada, se kličeta, igrata in delata vse skupaj.

Pa tudi meni je bolj, ker vem da jima ni dolg čas ko me ni doma.

[Kitty Kat]

Kakšne so naše izkušnje?

Že od mojega 10-ega leta so pri nas doma mačke. Oče je bil na samem začetku zelo proti: "Ne bo mačke pri naši hiši in pika!!" A je najino vztrajanje z mamo ni bilo zaman. Kmalu je oče popustil in od dne, ko smo domov prinesli prvo mačko, so za nas mačke kraljice.

Prva je doživela častitljivih 16 let. V tem času smo kar nekaj mladičkom našli topel dom. Do vseh je na samem začetku bila zadržana, ker je to pač njen teren. Kasneje se je le "vdala", da je v dvoje pač lepše In velikokrat se je zgodilo, da jih je na koncu zelo pogrešala.

Pred nekaj leti sem se odselila od doma. Naša kraljica je ostala doma in meni je v novem domu nekaj manjkalo. Počutila sem se samo, osamljeno, nihče me ni pozdravil, ko sem prišla domov, mi povedal, kako me je pogrešal. Velikokrat se je zgodilo, da sem ob cesti našla mucka, a ga nisem mogla vzeti domov, saj nisem imela dovolj finančnih sredstev, da bi mu omogočila srečno življenje.

Nato sem se zaljubila in moj partner je tudi velik ljubitelj živali. Ker se zavedava, da psa trenutno ne moreva imeti, saj živiva v bloku in ker so meni od nekdaj ljubše mačke, je premnogo oddaj na Animal planetu preposlušal, kako bi jaz imela majhnega mucka, za katerega bi skrbela. Nekega dne se je na vhodnih vratih bloka pojavil oglas, da so našli mucka. In moj dragi je rekel. Pokliči. Nekaj časa sem oklevala, a sem si globoko v srcu želela tega mucka. In sem poklicala. In tako je k nama prišel (oz. sem ga prinesla v naročju) Taček.

Malo sem odtavala od teme. Najin Taček danes šteje 3 leta in pol in se je izkazal za odličnega "cimra". Res, presrečna sem, da s tem ni težav. Pred nekaj dnevi sva posvojila Kitty in po 12 dneh sobivanja se odlično razumeta, zeeeeelo sta si podobna (če Kitty ne bi bila 3 leta mlajša, bi človek rekel, da sta iz istega legla!). Taček jo je zelo lepo sprejel, jo umiva, pusti, da se stisne k njemu. Taček je srečen, da ima družbo, saj je prej velikokrat mijavkal, ker mu je bilo dolgčas. Sedaj je pri hiši tišina, zadovoljstvo, sreča in obilo ljubezni! Nikakor mi ni žal, da sva se tako odločila. Kitty je naš novi družinski član in Taček je do nje zelo zaščitniški. Super sta se ujela.

Po mojih dosedanjih izkušnjah nismo imeli težav z združevanjem. V roku 2-3 dni so postali prijatelji. Zato so skrbi odveč. Sprejmite medse zavržene kepice, verjemite mi iz lastnih izkušenj, doživljenjsko vam bodo hvaležne.