Našli ste žival


Kaj storiti, ko najdete brezdomno, zavrženo ali izgubljeno žival?

Zavedajte se, da je prijava najdene živali zavetišču vaša zakonska dolžnost, zato to storite vsakokrat, ko naletite na žival brez skrbnika.

Kaj storiti, ko najdete nepoškodovano žival?

  1. Žival poskusite zadržati. Mačka ujemite in dajte v transportni boks ali nekam, od koder ne more pobegniti in v čemer bo lahko počakal na prevoz v zavetišče. Psa poskusite privezati na vrvico, da ne uide.
  2. Na številki 112 dobite podatek (s telefonsko številko), katero zavetišče za živali je pristojno oz. v katero občino spada področje, na katerem ste našli žival.
  3. Pokličite v zavetišče in jim povejte vse o najdbi (kdo, kje, v kakšnem stanju je žival). Dogovorite se za prevoz živali v zavetišče: če je le mogoče jo odpeljite sami, sicer pa zadržite žival na varnem, dokler je ne pridejo iskat iz zavetišča. Iz zavetišča morajo po zakonu priti po nepoškodovano žival v 24 urah od prijave. Bodite konstruktivni in kooperativni, ne prerekajte se z zavetiškim osebjem, temveč poskusite v dobro živali najti skupno rešitev, ki bo za žival najboljša. V kolikor gre pri prevzemu za nepravilnosti (zavetišče se ne odzove, ne pride po žival, ne želi pomagati živali …), podajte prijavo z dokazili območni veterinarski inšpekciji.
  4. Pes/maček je na cesti in predstavlja nevarnost v prometu, a ker je videti nevaren, se ga ne upate zadržati. Pokličite brez oklevanja policijo na 113. Po zakonu se je dolžna odzvati, po potrebi poklicati zavetišče in dežurnega uradnega veterinarja, da s ceste odstranijo nevarno žival. Vsekakor se ne delajte preveč pogumne in sami ne lovite nevarnih živali, prav tako ob reševanju živali s cest ne spravljajte v nevarnost sebe in drugih ter ne ovirajte prometa. Za tako reševanje je pristojna policija.
  5. V kolikor najdeno žival (mačka ali psa) peljete domov, vam nihče ni dolžan povrniti nobenih stroškov. Zgolj zavetišča so pristojna za nastanitev in oskrbo najdenih živali, zato je najbolje delati vse v dogovoru z njimi. Občina, kjer ste jo našli, je dolžna za žival plačati določene stroške oskrbe; vendar ne vam, temveč samo pristojnemu zavetišču.
  6. Če kljub vsemu ne veste, kaj storiti, se povežite z našim društvom. Seveda nismo pravi naslov za nastanitev živali, lahko pa v dogovoru s pristojnim zavetiščem najdemo ustrezno začasno rešitev za posamezno žival.

Nikakor se ne pustite po telefonu ali osebno odpraviti temu ali onemu uradniku.
Zavedajte se svojih pravic, predvsem pa pravic živali, ki si same ne morejo pomagati. Zato v njihovem imenu zahtevajte od ustreznih služb vse, kar so dolžne storiti po zakonu in uradni dolžnosti. Zavedajte pa se tudi svojih dolžnosti, zato tudi sami ukrepajte vselej, ko je to potrebno.

Kaj storiti, ko najdete poškodovano ali bolno žival?

Ob vsaki najdbi poškodovane ali bolne živali morate biti nadvse previdni: Poskrbite za lastno varnost, saj žival v bolečini reagira povsem nagonsko in vas lahko krepko ugrizne ali opraska, kar ne pomeni, da je popadljiva ali na splošno nevarna. Psu lahko kar s povojem iz prve pomoči poskusite poviti gobec, da ne more ugrizniti, šele potem ga premikajte. Tudi pri poškodovani mački velja previdnost, saj lahko zaradi bolečin uporabi kremplje, zobe, celo piha. Pri mačkah si pomagajte s kakšno odejo, brisačo, v katero jo zavijete.

  1. Živali dajte prvo pomoč, pazljivo jo odmaknite s cestišča (pod pogojem, da je to mogoče in ni nevarno za vas, ostale ljudi ali za žival) ali jo kako drugače zavarujte, da se ne poškoduje še bolj, ali da ne pobegne. Zavetišče mora priti po poškodovano žival v največ štirih urah, poskusite pa kooperativno predstavnike zavetišča prepričati, naj pridejo po žival čim prej, saj na zunaj ne moremo oceniti vseh poškodb in je lahko čas odločilnega pomena.
  2. Če poškodovana žival ovira promet oz. predstavlja kakršnokoli nevarnost na cesti, takoj pokličite policijo na 113 in opišite primer ter lokacijo.
  3. Takoj pokličite na številko 112 (Center za obveščanje), da povedo, katero je pristojno zavetišče za živali, ali če občina nima pogodbe z nobenim od zavetišč za živali, kje dobite dežurnega uradnega veterinarja (to ni lokalni veterinar, h kateremu ljudje vozijo lastniške živali). Zavetišče za živali mora po zakonu imeti organizirano 24-urno dežurstvo.
  4. Pokličite v zavetišče in povejte, katero žival in kje ste našli, ter ostale podatke, nujne za hiter odziv zavetišča. V zavetišču za vsak primer posebej povedo, kako naprej: ali počakati ob živali do prihoda osebja iz zavetišča ali peljati žival v veterinarsko ambulanto, ki jo predlaga zavetišče. Vse, kar naredite, mora biti v dogovoru z zavetiščem.
  5. Če se na telefonsko številko v pristojnem zavetišču za živali nihče ne oglasi, pokličite nazaj na številko 112 in povejte, da odziva ni, ter zahtevajte posredovanje dežurnega uradnega veterinarja. Ponekod se zna zaplesti in vam bodo morda rekli, da ne vedo, kaj v takem primeru, in da niso pristojni – zahtevajte uradnega veterinarja. Uradni veterinar bo odredil, kaj z živaljo, kam in kdo jo mora transportirati in kdo veterinarsko oskrbeti.
  6. Če želite na vsak način rešiti žival takoj (lahko gre za neodzivnost uradnih služb, lahko za hudo poškodbo, ki ne dopušča čakanja, ali pa bi želeli sami rešiti zadevo), ste samoplačnik veterinarskih stroškov. V dogovoru z veterinarsko ambulanto in s posamezno občino se včasih da dogovoriti za povračilo stroškov prve pomoči živali, vendar to ni pravilo in se na to ne gre zanašati. V vsakem primeru najprej poskusite doseči posredovanje pristojnega zavetišča, saj je to edina prava, zakonska pot.

Kaj storiti, ko najdete mačje ali pasje “dudarje”?

“Dudar” oz. strokovno sesni mladič je tisti, ki ni sposoben jesti sam. Sesni mladič je torej tisti, ki ni sposoben pojesti trdnejše hrane od mleka ali npr. keksolina brez pomoči stekleničke oz. naravne mame. Mačje in pasje “dudarje” pogosto najdemo zavezane v vrečah in odvržene ali pa gre za mladiče poginule mačke ali psice.

Če najdete pasje ali mačje sesne mladiče:

  1. Nemudoma pokličite za pomoč in nasvet najbližjega veterinarja. Nikar ne čakajte, da bodo mladiči sami kaj pojedli, saj nam bodo shirali in poginili. Običajno potrebujejo takšni mladiči takojšnje ukrepanje in oskrbo, nikakor pa ne čakanja na odziv uradnih služb.
  2. O najdbi obvestite pristojno zavetišče.
  3. Nadaljnje ravnanje je odvisno od odziva zavetišča in veterinarja. Vsa slovenska zavetišča ne jemljejo v oskrbo sesnih mladičev; večinoma je evtanazija takih mladičev ustaljena praksa, čeprav Zakon o zaščiti živali prepoveduje usmrtitev zdravih živali. S sesnimi mladiči, ki jih najdemo, verjetno ni zdravstveno nič narobe, le premladi so, da bi sami jedli in da bi brez pomoči preživeli.
  4. V kolikor v pristojnem zavetišču ne sprejmejo sesnih mladičev in vam na veterini predlagajo evtanazijo, se obrnite na naše društvo,da bomo poskušali skupaj najti rešitev, lahko pa kontaktirate tudi kakšno drugo društvo, najbolje tisto, ki deluje na vašem območju.

Kaj storiti, ko veste za trop prostoživečih mačk?

  1. O lokaciji in številu mačk obvestite pristojno zavetišče za živali, naše društvo in občino. 
  2. Ne hranite prostoživečih mačk brez dogovora z zavetiščem ali z našim društvom, dokler niso mačke kastrirane in sterilizirane, saj s tem posredno povzročate rast števila mačk.
  3. Ne lovite mačk sami in jih ne nosite k svojemu veterinarju, saj boste plačnik vseh storitev sami. Ne računajte na kooperativnost občine, ki je sicer dolžna plačati stroške kastracije in sterilizacije prostoživečih mačk, če se postopka lotite mimo dogovora z njimi.
  4. Po “prijavi” lokacije prostoživečih mačk bodite kooperativni za pomoč prostovoljcem pri obveščanju o gibanju teh mačk, o hraniteljih (če so), o stanju v tropu (obolele ali poškodovane mačke …).

Čeprav prostoživeče mačke v vašem okolju niso vaša skrb, ste dolžni ustrezno ukrepati in obvestiti pristojne.

Vsako “reševanje” problematike prostoživečih ali lastniških mačk, tj. pobijanje, zastrupljanje, preganjanje itd., je protizakonito, saj gre za mučenje živali. Vsako tako početje  drugih oseb ste dolžni prijaviti.

Kaj storiti ob najdbi živali, zapuščenih v vozilu?

Še vedno se prepogosto dogaja, da kakšen pes (najpogosteje, lahko tudi ostale živali) v razgreti pločevini čaka svojega gospodarja. Pravilnik o zaščiti hišnih živali pa v 9. členu določa, da hišnih živali ni dovoljeno puščati samih v/na vozilih, razen če se zagotovi letnemu času primerno zračenje. Če je zunanja temperatura v sončnem vremenu nad 20 °C, je potrebno poiskati za parkirano vozilo primerno senco, sicer lahko previsoka temperatura v vozilu pri živali povzroči vročinski udar.

Če opazite psa v avtu pri visokih temperaturah (tudi z odprtim/priprtim oknom):

  1. poskušajte najti skrbnika,
  2. če v krajšem času skrbnika ne najdete pokličite na Center za obveščanje (telefonska št. 112) ali območni urad UVHVVR ter zahtevajte ustrezno ukrepanje.

Najpogostejši znaki vročinskega udara so:

  • intenzivno sopenje,
  • povečano slinjenje,
  • pospešeno dihanje,
  • močno pordele vidne sluznice ali cianotične vidne sluznice,
  • nezavest.

V vročih poletnih mesecih je za žival lahko usodna vsaka minuta.

Kaj storiti, ko najdete mrtvo žival?

  1. Najprej se prepričajte, če je žival res mrtva, ker velikokrat mačke in psi doživijo le določen šok ob srečanju z vozilom, padejo v komo, in jih je mogoče ob sodelovanju z zavetiščem in veterinarjem rešiti.
  2. Če je žival res mrtva, pokličite na pristojno veterinarsko higiensko službo, preko 112.

Nasveti

Ne delajte ničesar na svojo roko, čeprav boste včasih imeli občutek, da se borite z mlini na veter. Zgolj s tem, ko bodo pristojni organi delovali v skladu z zakonodajo, boste uspeli kaj doseči v dobro živali. Zavedajte se, da vsa zavetišča v Sloveniji delujejo po isti zakonodaji, torej vse zavezujejo enaki predpisi. Vsakršno kršitev predpisov prijavite na ustrezno območno enoto Veterinarske uprave RS, lahko pa se po pomoč obrnete na naše društvo.  Samo tako bo oskrba živali v vseh zavetiščih po zakonskih normativih, usmerjenih v odgovorno oskrbo živali.

Pametno je predhodno pridobiti podatek, katero zavetišče je pristojno za vašo občino, in kontaktne podatke zavetišča. Tako boste lahko v primeru, ko naletite na zapuščeno žival, čim hitreje ukrepali.

Prav tako je pametno imeti kontaktne podatke pristojnega območnega urada UVHVVR, ki jih lahko najdete na tej povezavi. Uradni veterinar je po zakonu dolžan ukrepati, zato se nikakor ne pustite odpraviti na hitro ali brez ustreznih rešitev za žival. Ne pustite se prepričati, da ste za najdeno žival dolžni sami poskrbeti. Ob najdbi boste lahko porabili nekaj energije za pridobivanje ustreznih odgovorov od uradnih služb. Naj vam to ne bo pretežko, saj rešujete življenje. S tem, ko jo spravite s ceste, niste samo zadostili predpisom, temveč predvsem rešili žival morebitnih poškodb ali celo smrti, ljudi in ostale živali pa morebitnih nesreč, napadov in prenosljivih bolezni, ki bi jih ta žival morda povzročila.

Ob reševanju posamezne najdene živali bodite pozorni na postopke in odzivnost uradnih oseb. Vsako nepravilnost prijavite pristojnemu veterinarskemu uradu, ob tem navedite svoje podatke in zahtevajte varstvo teh podatkov (po uradni dolžnosti uradni veterinar ne sme izdati identitete prijavitelja, vendar ga vseeno ob prijavi na to opozorite) ter odgovor o ukrepih. V kolikor odgovora ne boste zahtevali, vas niso dolžni obvestiti, kaj so ukrenili v zvezi s prijavljenim primerom. Gre tako za neodzivnost zavetišča kot za neustrezno ravnanje uradnega veterinarja, občinskih uslužbencev, policistov … Vedite, da od zavetišča za živali nimate pravice zahtevati podatkov o ukrepih, ki so jih izvedli potem, ko so žival sprejeli.