OZZIE

OZZIE IZ ZAVETIŠČA TURK – POMAGAMO ISKATI ČISTO TAPRAVI DOM

Ozzie je starejši kuža in še eden v vse daljši vrsti tistih živali, ki po smrti skrbnika dedičem postanejo odveč. Nepremičnin, denarja, avta …, ki ostanejo po pokojnem, ni doslej še nihče zavrnil, živali pa ostanejo same pri hiši, ali pa se jih dediči na tak ali drugačen način znebijo. 😡😖 Lepo bi bilo tudi, če bi skrbniki še za časa življenja poskrbeli za to, da bodo njihove živali tudi po njegovi smrti preskrbljene, žal pa največkrat ni tako, tudi kadar smrt ne pride nenadoma. 😡 Vse preveč takih zgodb smo že slišali, doživeli, pa tudi poskrbeli za živali in jim našli nove domove, če smo le imeli možnost.

Ozzie se nahaja v Zavetišču Turk, njegovo zgodba je sledeča:

“Ozzie
V zavetišče sem prišel z lažjo, ”najditeljica” se je namreč izkazala za hčerko mojega lastnika, ki je bil takrat bolan in zato sem bil v breme. Med čakanjem, da morda le pridejo pome, je moj lastnik umrl, svojcem pa je zame vseeno. Niso priznali svoje napake, niti poravnali nobenih stroškov. Dejstvo je, da sem pristal v zavetišču, ker sem pač nezaželjen, ker sem star, ker potrebujem oftalmologa, imam izpad tretje veke. Imam dom, a hkrati ga nimam. Tja nazaj niti nočem, ne zaslužijo si me, pa saj jim je vseeno, že od oktobra jim je vseeno. V zavetišču pravijo, da je čas da znova zaživim, da dobim nov dom, zato so me objavili na splet in delili mojo zgodbo z vami. Trudijo se zame, čeprav jim najbrž nikoli ne bo vrnjen niti en žakelj hrane. To je moj nov začetek, zato sem dobil tudi novo ime, Ozzie. Sem manjši kuža, star 9 let. Ljudi tukaj najprej nisem želel sprejeti, nisem želel ven, želel sem biti sam s sabo. Sedaj sem spoznal, da to ne pelje nikamor, z veseljem se odpravim na sprehod, ne renčim več, vesel sem, če si vzamejo čas zame. Vseeno pa sem starejši kuža, rabim čas, da se navadim na novo okolje, oklepam se starih navad in težko mi je preklapljati med ljudmi, med okolji. Tukajšnje oskrbnike sem vzljubil, … če mi boš dal čas in priložnost, bom tudi tebe. Ni mi bilo lahko in to moraš razumeti, preteklosti ne pozabiš kar tako. Biti nekomu v breme je težko. Nočem ti biti v breme, sploh pa nočem biti več nikoli zavržen. Jesen svojega življenja želim preživeti z nekom, ki me bo razumel, ki ve kaj pomeni imeti doma starejšega psa, ki me bo imel rad. Če si to morda ti, se obrni na moje zavetišče.”

Se zavedamo, da je malo posvojiteljev, ki bi vzeli seniorčka, ampak ob tovrstnih objavah vedno znova upamo, da bomo prejeli pravi klic. Pripravljeni smo pomagati tudi pri stroških oftalmološke operacije za Ozzija.


Kontakt: 070 609 240 (Marija Turk) ali 041 446 085 ali mail lajkadrustvo@gmail.com