RECIMO BOBU BOB – 11. 9. 2018
Dost ‘mamo, smo si rekli, ko smo pred davnimi skoraj petimi leti prebrali žalitve vodje Zavetišča Horjul, Polone Samec, in smo zaradi žalitev in žaljivih obdolžitev, ki si jih je gospa privoščila na portalu mojpes.net, sprožili kazenski postopek pred pristojnim sodiščem.
Negativen odnos prej imenovane gospe do našega društva (in obratno) se po njenih lastnih besedah vleče že dlje časa, kulminiral pa je z njenimi javnimi žalitvami vseh nas v Lajki na portalu mojpes.net po najdbi muce Snežinke v občini, na teritoriju katere je za zapuščene živali pristojno Zavetišče Horjul, in sicer po objavi Snežinkine zgodbe na forumu Lajka in prijatelji živali.
Ker smo danes postali še bolj slavni in prepoznavni, zahvaljujoč članku v časopisu, katerega nočemo reklamirati, želimo, da spoznate tudi našo plat zgodbe, ki temelji na nespornih in sodno ugotovljenih dejstvih, in ne na pogojnikih, domnevah in insinuacijah. Teh stvari do sedaj nismo obešali na veliki zvon, sedaj pa smo se znašli v situaciji, ko jih moramo in tudi želimo. Bomo to storili kar po alinejah:
– Ob najdbi muce Snežinke (december 2013) je Zavetišče Horjul postopalo v nasprotju z zakonom in podzakonskimi akti, kar je v sodbi I Cp 3097/2016 jasno zapisalo tudi Višje sodišče v Ljubljani, kamor se je po izgubljeni tožbi na prvi stopnji obrnila obsojena Polona Samec. Višje sodišče je v večjem delu pritrdilo prvostopenjski razsodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani in gospa Samec je bila zaradi razžalitve in žaljive obdolžitve društva Lajka pravnomočno obsojena na mesec in pol zapora s preizkusno dobo enega leta. Dejstvo, da v takih primerih redko pride do obsodilne sodbe, še posebej pa na zasebno tožbo, kaže na res intenziven poseg v čast in dobro ime našega društva. Očitno je tudi na obeh stopnjah obveljalo mnenje, da žaljivke, kot so “lažnivci lažnivi, budale zaparjene, ki lažnivo blebetajo”, ki naj bi povrh vsega še dobivali provizijo od (neobstoječe) prodaje nepremičnine in za skrbjo za živali skrivali zgolj skrb za lastne koristi, pa hkrati še nezakonito opravljali zavetiško dejavnost…niso ravno dobrobitne za čast in dobro ime društva, kar smo s svojim delom dolga leta gradili. Nam je za čast in dobro ime za razliko od gospe Samec še kako mar. Citiramo njene besede, ki jih je 11. 12. 2013 zapisala na prej omenjenem portalu: “Briga mene že nekaj časa za čast, lahko si jo nekam vtaknem.” Mi njenega mnenja nikakor ne delimo. Nam sta čast in dobro ime še vedno vrednoti, ki zasedata visoko mesto na naši lestvici vrednot, pa tudi ni ju prav lahko prislužiti in zaslužiti, zelo lahko pa ju je izgubiti. In njene besede niso bile DOMNEVNO žaljive, kot piše v časopisu, ampak je to dejstvo nesporno ugotovilo sodišče, in sicer na dveh stopnjah. Toliko o novinarkini nepristranskosti in profesionalnosti, saj takih in podobnih besednih igric v članku kar mrgoli. Skratka: ta epizoda se je pravnomočno končala januarja 2016 z rezultatom 1 : 0 za Lajko.
– Naslednja runda se je na prvi stopnji odvijala pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, na drugi pa spet pred Višjim sodiščem v Ljubljani. Vlogi tožnika in toženca sta se zamenjali, saj je to pot Zavetišče Horjul tožilo nas zaradi naših objav v zvezi z zgodbo muce Snežinke in zahteve za opravičilo, ki smo jo javno objavili, ter zahtevalo umik teh objav. Če bi se opravičilo zaradi žalitev in žaljivih obdolžitev iz prve alineje, ki jih je v javnost plasirala gospa Samec, zgodilo, se na sodišču verjetno ne bi srečali iz oči v oči niti enkrat. Zavetišče Horjul je od Lajke poleg umika objav, zahteve za opravičilo in pokrivanja z ušesi v bodočnosti zahtevalo tudi izdatno odškodnino. Da ne dolgovezimo: kljub silnemu trudu in vztrajnosti vodje Zavetišča Horjul se je rezultat v prid Lajke povečal na 2 : 0, saj je bila tožba zoper nas na obeh stopnjah zavrnjena. Že druga sodba v imenu ljudstva v naš prid je postala pravnomočna aprila 2017.
– Ker smo opazili, da se gospa Samec nikoli ne odpove priložnosti, da se čim večkrat srečamo pred sodniki, in da je pri tem zelo vztrajna, smo ji dali še tretjo možnost, ki je iz nam neznanega razloga očitno prišla v anale – no, če pa že v anale ne, pa vsaj v rumeni tisk. Pa se sprašujemo: ali se je letos čas kislih kumaric kljub razgibanemu političnemu dogajanju v Sloveniji podaljšal tudi v jesen ali pa je posredi kakšen globlji vzrok oziroma dobre zveze z novodobno novinarsko srenjo, da se je ta res banalen primer znašel v časopisu. In obljubimo, da se bomo tudi to pot zelo potrudili, da rezultat še izboljšamo.
Dragi naši prijatelji in podporniki, ki spremljate naše delo, kot vidite, vsa ta šlamastika niti najmanj ne ovira našega dela in prizadevanj v korist živali. Prav tako ne prizadene finančne konstrukcije društva, saj se odvetniški in sodni stroški, ki nastajajo, društvu sproti refundirajo iz zasebnih žepov dveh članic, na koncu jih pa tako ali tako zmagovalcu povrne stranka, ki je pred sodiščem zgubila, tako da so summa summarum prilivi iz Zavetišča Horjul na naš TRR vedno prav prišli in bodo tudi v prihodnosti dobrodošli. Zaupajte nam in verjemite v nas še naprej, saj se je dokončno izkazalo, da pa le nismo “budale zaparjene”.
